Taoistični modreci mu rečejo eliksir mladosti, ker vzdržuje mladosten videz in podarja dolgo življenje.
Kdo zna z lahkoto preiti iz teme v svetlobo in s kretnjo počasi iz mirovanja v gibanje? Tai chi chuan je starodavni način krepitve življenjske energije, taoistična telesna alkimija, borilna veščina, pot modrosti, preprost način usklajevanja uma in telesa. Meditacija v gibanju, nenehna igra jina in janga za doseganje ravnotežja na vseh ravneh.
Kaj je ta umirjena in estetska vadba, ki prihaja iz Kitajske in je videti veliko več kot le vadba? "Tai chi chuan ali skrajšano tai chi je več sto let stara kitajska veščina krepitve življenjske energije, pot modrosti in dolgovečnosti, preprosta pot usklajevanja uma in telesa in hkrati zelo učinkovita borilna veščina.
Večina nepoznavalcev dobi pri opazovanju nekoga, ki izvaja tai chi, vtis, da gre samo za veščino gibanja, ki spominja na balet, vendar je tako videti samo na zunaj. Pomemben del se dogaja znotraj in je povezan z osredotočanjem pozornosti in vodenjem energije. Tai chi je v resnici manj fizična veščina in bolj stanje celovite telesne budnosti in pozornosti, um in telo sta v stanju sproščene pozornosti in se odzivata spontano,"je tai chi opisal Igor Gregorc, tai chi in chi kung inštruktor.
Tai chi chuan prihaja v Evropo prek treh glavnih družinskih tradicij. Prvi je slog družine Chen, ki ga od drugih loči kombinacija mehkih in eksplozivnih gibov. Drugi slog, ki je danes najbolj razširjen, je slog družine Yang, za katerega je značilen enakomeren tempo izvajanja gibov, tretji slog pa je nastal v družini Wu. Poleg teh treh slogov je bolj znan še Sun stil tai chi chuana.
Sprostitev ali borilna veščina
Tai chi lahko vadite kot sprostilno-meditativno in zdravilno vadbo ali kot borilno veščino: "Največja razlika je v količini vloženega truda in časa. Vadba tai chija za zdravje in vitalnost zahteva približno 15 do 30 minut vsakodnevne in telesno nezahtevne vadbe. Pri vadbi za sprostilno-meditativni vidik izvajamo kretnje: čim bolj počasi in krožno, sprostilno dihamo in se bolj osredotočamo na svoje občutke.
Poglavitni namen vadbe tai chija je vzpostaviti neprekinjen tok chi energije (chi je kitajski izraz za bioenergijo) v telesu, kar pomeni zdravje, vitalnost in dobro počutje. To dosežemo tako, da se naučimo odpravljati odvečne napetosti v telesu in s tem odpravimo blokade v meridianih (energijske poti v telesu), ki so po kitajski tradicionalni medicini vzrok za bolezen.
Stres je eden glavnih razlogov za ustvarjanje zakrčenosti mišic in negativnih duševnih stanji, ki privedejo do obolenj," opozarja Igor Gregorc, ki opiše še tai chi kot trening borilne veščine: "Trening za doseganje borilne spretnosti je fizično naporen, zahteva dolgoletno vadbo, ponavadi nekaj ur dnevno pod nadzorom mojstra. Pri borilnem tai chiju kretnje niso več počasne, temveč jih izvajamo hitro in ritmično. Osredotočamo se na nasprotnika pred sabo, usmerjamo energijo vanj in ga hočemo spraviti iz ravnotežja z različnimi prijemi in tehnikami (potiskanje, vzvodi itd.), da ga porazimo."
Terapevtsko delovanje
"Zdravilni učinki tai chija so povezani predvsem z učenjem veščine sproščanja skozi izvajanje forme – niz počasnih, krožnih kretenj, ki tekoče prehajajo druga v drugo. Takšna vadba, pri kateri z vso pozornostjo v pokončni drži izvajamo počasne kretnje in globoko dihamo, nam omogoča, da se jasno zavedamo telesa in odpravimo vse odvečne napetosti v njem," razlaga učinke te starodavne vadbe inštruktor Igor Gregorc.
Številni svetovni inštituti in zdravstvene ustanove raziskujejo pozitiven vpliv tai chi chuana na zdravje ljudi. Tako so na podlagi preiskav, ki so jih naredili na Kitajskem znanstvenem inštitutu in Inštitutu za telesno kulturo v Pekingu, ugotovili, da se je že po petih minutah vadbe frekvenca možganskih valov pri vadečih gibala od sedem do deset Hz, kar govori o mirnem in sproščenem stanju, ki je enak tistemu med počitkom ali spanjem. Prav tako so potrdili, da te vaje uravnovešajo dejavnost leve in desne možganske poloble, kar je dobra preventiva številnih bolezni uma in telesa. Vsi gibi v tai chi chuanu so lahkotni, krožni, tekoči in jih izvajamo brez grobe telesne moči.
Gibi morajo biti usklajeni z naravnim globokim dihanjem in pozornostjo uma (nobenega giba ne smemo izvajati mehansko). Vadba tai chi chuana upočasnjuje staranje, izboljšuje kakovost kože in telesa, vzdržuje dobro zdravje, odpravlja odvečne kilograme, nadzoruje presnovo, v dobrem stanju vzdržuje kosti, sklepe, hrbtenico, vezi, mišice in notranje organe, uravnoveša delovanje živčnega sistema, dihanje, krvni obtok, prebavo, endokrini sistem itn.
Ta veščina zelo uspešno odpravlja negativna duševna stanja: depresijo, zaskrbljenost, negotovost, strah in nevroze. Testi in raziskave na ljudeh, starih od 65 do 85 let, ki so zboleli za aterosklerozo, senilnostjo, osteoporozo, degenerativnimi deformacijami sklepov, visokim holesterolom so pokazali, da se je njihovo stanje po le šestih mesecih vadbe tai chi chuana bistveno izboljšalo.
Tai chi chuan je odlična vaja za vse zaposlene, ker ščiti pred stresom in hitro odpravlja kronično utrujenost, povečuje vitalnost in telesno odpornost, odpira ustvarjalne sposobnosti uma, kar omogoča hitro in modro reševanje težav. Številna svetovna podjetja vlagajo zajetna sredstva za financiranje programov, ki zaposlene spodbuja, naj se naučijo te veščine.
Pomen pravilnega dihanja
Dihanje je v tai chiju posebnega pomena, značilno je, da dihamo trebušno, s prepono. Najpogosteje pri vdihu izbočimo spodnji trebušni del, pri izdihu pa ta del potegnemo noter. Dih moramo spustiti v energijsko točko tan tien, ki je približno pet centimetrov pod popkom. Tan tien je energijski center, v katerem najlažje z globokim, lahkotnim dihanjem zbiramo chi energijo. Takšno dihanje ne pomeni, da v resnici dihamo s trebuhom, temveč da trebušne mišice pritiskajo pri dihanju na pljuča in naredijo dihanje bolj temeljito. Zdravilni učinki takšnega dihanja so: masaža notranjih organov, pospeševanje krvnega obtoka, krepitev srčne mišice, povečanje vitalne kapacitete pljuč. Tovrstno dihanje nas duševno umiri, uravnovesi in zbistri um – izboljša pozornost.
Notranja moč nad telesnim naporom
Za razliko od številnih drugih športov in rekreativnih vaj, pri katerih se zahteva telesna moč, je tai chi chuan 'notranja' veščina, ki poudarja usklajenost uma in telesa. Bistvo tai chija niso telesni gibi, tu ne gre za telesno vadbo, temveč za energijsko vadbo. Čeprav z vadbo tai chija krepimo tudi telo, mišice in tetive, je glavni namen sprožiti pretok življenjske energije in ga okrepiti. "Brez poznavanja notranjih komponent (poznavanje chi kunga oziroma principov dela z notranjo energijo) je izvajanje počasnih kretenj v tai chiju samo slaba telovadba, ki nima občutnih učinkov. Ta način izvajanja je pogosto prisoten v današnjih časih, ko mnogi izvajajo tai chi kot počasno koreografijo gibov in ko se naučijo eno formo, hitijo že z učenjem druge.
Pomembna razlika pri izvajanju počasnih gibov je, da se kretnje v baletu izvajajo zato, da se izrazi nek estetski vidik, kretnja v tai chiju pa ima globlji pomen: odpira merdian, sproža pretok energije, itd. Razumevanje te razlike je začetek na dolgi poti izpopolnjevanja in napredovanja v tai chiju," poudarja globlji pomen tai chija Igor Gregorc.
Za koga je tai chi?
Vadba je primerna za vse – stare in mlade, ženske in moške, zdrave in bolne. Priporočamo jo vsem, ki si želijo lahkotno nenaporno obvladati telo, ostati gibčni, izboljšati zdravje, umiriti duha. Primeren je za starejše in tiste, ki ne zmorejo izvajati vadb, pri katerih se s sunkovitimi kretnjami in poskakovanjem obremenjujejo sklepi ter se kretnje izvajajo v hitrem ritmu, ki lahko preobremeni srce.
Kaj nas uči tai chi?
"Ko posvečamo čas, ljubezen in pozornost sebi in svojemu telesu, ni ovir, ki jih ne moremo premagati. Naša sreča in zdravje sta odvisna od vsakdanjih dejavnosti uma in telesa. Moč, ki nas lahko ozdravi, je v nas.
Bolezen, nesreča in težave so posledica napačnih misli, želja in ambicij, slabe drže telesa, napačnega in slabega dihanja, nezmerne in nepravilne prehrane, nezadostnega pitja vode itn. To veščino vadimo zato, da ohranjamo vitalnost, predvsem pa vzdržujemo miren um kljub nepredvidenim dogodkom," pravi Gregorc, ki obenem opozarja: "Če nekdo vadi tai chi vsak dan, bo vzdrževal čvrsto zdravje, toda če se takšni osebi zgodi npr. izguba službe ali smrt bližnjega, bo lahko izgubila notranji mir.
Oseba lahko zboli ali postane depresivna in se začne spraševati: Kako sem lahko bolan, čeprav vsak dan vadim tai chi?' To je zato, ker tai chi vadi kot gibalno vadbo in ne uporablja notranjih principov in njegovih ključnih načel filozofije."
Jin in jang
"Da bi razumeli filozofijo tai chija, moramo razumeti taoistični princip dopolnjujočih se nasprotji, princip jin jang, ki se kaže v življenju kot neprestani padci in vzponi. Nobena izkušnja ni 100-odstotno dobra ali slaba. Večina od nas brez težav zmore v tako imenovanih 'dobrih' časih brez vadbe omenjenih veščin, toda 'slabi' trenutki so tisti, ki nam ponujajo izzive.
V trenutkih čustvenega stresa in raznih problemov nam vadba teh veščin pomaga premagati težave," razlaga inštruktor in dodaja: "Prvo pravilo za vadbo tai chija je, da smo mirni in sproščeni. Za mnoge je to zelo zahtevno, ker pomeni spremembo razmišljanja o stvareh. V naši družbi se učimo, da če se nam kaj dogaja, se moramo na to takoj odzvati. Odziv pogosto ni potreben in lahko celo povzroča težave.
Namesto da se odzovemo, bi se morali umiriti, sprostiti in šele potem narediti naslednji korak. Taoisti imajo rek: Uporabi umirjenost, ko imaš opraviti z vsemi stvarmi, ki se spreminjajo! Ne odzvati se je v resnici način, kako se lahko odzoveš. Pogosto bo odziv na dogodek povzročil večji konflikt. Torej je vedno najpomembneje paziti na stanje našega uma, da je umirjen in sproščen. To je jedro filozofije teh veščin in tudi skupni imenovalec vseh sistemov duhovnega razvoja."
Tekst: Petra Arula
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
