»Obdelovati zemljo ni poklic, je naravno stanje našega bivanja«, pravi Devis Bonanni, ki je usnovil ekovas Pecoranera in objavil o tem tudi knjigo.
Ni potrebno, da postanemo vsi kmetje. Vsi lahko uživamo ob stiku z zemljo in se tako vračamo vase, v tisti del, ki še vedno čuti naš izvor. Živeti v mestu ne pomeni, da ne moremo vsak dan najti stika s tem, kar živo klije in sveže diha.
Mesto drvi, a mi lahko v nekem kotički sebe ustavljamo čas. Deset sekund, zaprem oči in sem v zelenem v sebi.
Tam me ne morejo zaliti z asfaltom, tam poganjajo moje sveže, živozelene misli.
Zemlja dehti po živjenju, po obnovi, po dajanju. Tam smo doma.
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
