Sprostitev in motivacija

29. 8. 2013
Deli
Sprostitev in motivacija

Motivacija je ključnega pomena za doseganje rezultatov. Ker pa se vsi soočamo s težavo, ko elan 'izpari' v zrak, je vprašanje, ki se pri tem poraja, sledeče: ''Kako zdržati motiviran? Kako zadržati voljo, da bomo sledili svojim sanjam, ko pa je včasih tako težko?'' Teorijo smo že obdelali. A včasih to žal ni dovolj.

Imamo sicer vedenje, kaj nam je storiti, ampak volje še vedno ni na vidiku in počasi nas veter spet nese tja, kjer smo bili nezadovoljni s svojimi rezultati, nezadovoljni s svetom okoli sebe. Vse stvari se res dogajajo ciklično, ampak želimo si prav prekinitve tega vrtenja v krogu, tega nesmiselnega ponavljanja vedno istih dogodkov.

Sebe se bomo morali lotiti še iz druge smeri. Včasih le pozitivno razmišljanje ne pomaga, treba mu je pomagati. In tega se lahko lotimo na najrazličnejše načine. Katerega boste izbrali, je odvisno le od vas. Izberete tistega, ki vam je nekako najbližji.

Telo, um in esenca našega jaza so podvrženi nenehnim pritiskom svoje okolice. Fizični napori, stres, čustvene težave itd. neprestano oblegajo naš obrambni zid, imunski sistem in nam tako zmanjšujejo nivo življenjske energije. Telesna utrujenost, nejevolja, želja po neaktivnosti so pokazatelji, da je treba napolniti baterije. Na voljo imamo precej načinov.

Telo nam bo hvaležno, če ga bomo občasno razvajali. To ne pomeni, da bomo hedonistično iskali vedno nove užitke, ampak da mu bomo privoščili le najboljše. Hrana, polna vitaminov in mineralov, veliko tekočine, sadje, zelenjava.

Tudi sprostitev ne škodi našemu telesu, zato si občasno le privoščite kakšno masažo, nego telesa, savno – tako se boste skoraj v trenutku počutili bolje. Naredite kratek premor z vašimi treningi in se pošteno naspite! Namenite si vikend, ko ne boste počeli ničesar, ampak preprosto počivali.

Ravno tako kot vaše telo potrebuje sprostitve tudi vaš um. Šola, služba, druge obveznosti, časovno napeto delovno ozračje naš um utrudijo podobno kot prepogosti in pretežki treningi naše telo. Tudi um lahko zaide na stopnjo 'pretreniranosti' oziroma preobremenjenosti in takšen ne more funkcionirati tako, kot si želimo in pričakujemo.

Možgani vam bodo hvaležni, če jim nekaj dni ne boste ponudili časopisa, če kakšen dan ne bodo strmeli v televizijski ekran, če bo računalnik na mizi ugasnjen in če bo mobilni telefon izklopljen. Ne bojte se, svet se namreč zaradi vaše namišljene odsotnosti ne bo ustavil. Še vedno se bo vrtel, in ko se boste v ponedeljek spočiti lotili svojih obveznosti, ne boste verjeli, s kakšno lahkoto boste opravili vse izzive.

Ko je um spočit, je sposoben opraviti mnogo več, kot če ga obremenjujemo v že tako utrujenem stanju. 'Kar lahko opraviš danes, ne odlašaj na jutri' je sicer lep pregovor, ampak če se bomo spomnili, da je jutri še en dan in ne bomo neprestano privijali sami sebe, bo naša učinkovitost na daljši rok pravzaprav večja, kot če se neprestano ženemo za boljšimi rezultati.

Tako um kot tudi telo potrebujeta sprostitev. Ko boste opazili, da je telo utrujeno, da so možgani nemirni in da ves čas razmišljate, zdaj o treningu, potem o obveznostih, ki vam dihajo za ovratnik vaše športne opreme, pa spet o treningu, o hrani, videzu, ko se boste zdrznili, ko bo zazvonil vaš mobilni telefon, takrat sveti rdeča luč. In če si ne boste vzeli časa za sprostitev, boste enostavno pregoreli, kar pomeni, da se bodo cilji oddaljili od vas.

Kako se torej sprostiti v vsakdanu, kako si v natrpanem urniku vzeti čas, ko bosta vaše telo in um počivala?

''Če bo miren dih, bo tudi um umirjen.''

Kako torej pravilno dihati?

Dih mora biti globok. Vdih se začne tako, da se v telesu sprosti trebušna prepona, kar bi po domače pomenilo, da sprostimo trebuh in poizkusimo vdihniti čim bolj vanj. Ko začutimo, da je zrak napolnil trebuh, nadaljujemo vdih v srednji del pljuč, kar se na našem telesu odrazi tako, da se nam začne širiti prsni koš. Vdih končamo z vdihom v zgornji del pljuč, kar na telesu opazimo kot dvig ključnice.

Izdih naj poteka v obratnem teku. Najprej iztisnemo zrak iz zgornjega, potem srednjega in na koncu iz spodnjega dela pljuč. Če bi med izdihom opazovali naše telo, bi se najprej spustila ključnica, potem bi začele upadati prsi in nazadnje bi se trebuh začel krčiti navznoter. Zrak mora potovati v naših pljučih med vdihom od spodaj navzgor, med izdihom pa od zgoraj navzdol. Izdihujemo skozi usta, polglasno, tako da se slišimo in na tak način ves čas nadziramo samega sebe, da iz pljuč res iztisnemo ves zrak.

Vzemite si čas in nekaj časa vadite. Ko bo telo spet zaznalo pravilen način dihanja, ne nadzorujte več dihanja, ampak ga zgolj opazujte. Opazujte, kako zrak polni vaše telo od prstov na nogah do vrha glave, opazujte, kako zrak zapušča vaše telo z vrha vašega telesa proti nogam.

Miren dih bo prinesel obilo sprostitve vašemu telesu. Sproščeno telo pa umiri tudi naš nemiren um.

Robert Honn, RYT, www.jogado.com

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja