Smo alergični na gluten ali na pesticide in herbicide?

Gluten ali gifosat? Raziskova pravi, da smo v resnici alergični na herbicide... 

Smo alergični na gluten ali na pesticide in herbicide? (foto: pixabay) pixabay
28. 11. 2018

Nekaj desetletji nazaj je redkokdo slišal za intoleranco na gluten. Danes vsakdo pozna vsaj eno posebo, ki ne prenaša glutena oz. žitnih produktov. Okvirno 5 odstotkov ljudi v Severni Ameriki in v Evropi ima celiakijo ali kakšno drugo obliko intolerance na gluten. Simptomi vključujejo slabost, diarejo, srbečico, slabokrvnost, depresijo...

Poglejmo si zanimivo informacijo, ki prihaja iz meta-analize, ki je bila objavljena leta 2013 v Interdisciplinary Toxicology. V njihovem povzetku so raziskovalci zapisali "glifosat, aktivna sestavina herbicida Roundup®, je najbolj pomemben vzročni faktor v tej epidemiji."

V tistem času so o tem pisali samo v mediju Mother Earth News. Nedavno pa je 5 let staro študijo omenjal članek v reviji The Healthy Home Economist.  

Dosedaj so šokantno povečanje obolenj za celiakijo in alergije na gluten pripisovali dvem stvarem: 

1. Bolj napredne in točne diagnoze.

2. Genski inžiniring, ki je drastično povečal nivo glutena v pšenici. 

Proizvajalci pšenice od konca 90-ih let uporabljajo herbicid Roundup, katerega glavna učinkovina je glifosat. Čeprav je namenjen za nadzor pleveli, so kmetje ugotovili, da jim uporaba Roundup-a omogoči, da požanjejo žito hitreje. Glifosat vpliva tudi na to, da polje dozori v bolj enotnem času. Kmetje priznavajo, da uporabijo glifosat tudi malo pred žetvijo pšenice (kar je razlog, da lahko tudi hrana, ki jo uživamo, vsebuje glifosat). Ta praksa, ki ni licencirana niti odobrena od FDA( Uprava ZDA za hrano in zdravila), je vzrok za količino glifosata, ki ga najdemo v komercialnem trgovinskem kruhu in žitnih produktih. 

Če je bila ta informacija na voljo že pet let nazaj. Zakaj šele zdaj pronica v javnost? 

Deloma zaradi nedavne multi-milijonske tožbe Monstanta v korist oskrbnika na področju Bay Area (Kalifornija), ki boleha za rakom v zadnjem stadiju, katerega vzrok je glifosat. Kljub močnim prizavedanjem za dvome v povezanost glifosata in raka, ima Monstano in njegovo novo lastniško podjetje Bayer težave z zanikanjem resnice. 

Pa ne, da niso poskušali. Monsanto je vneto deloval na tem že leta; da je prekril dokaze o škodljivosti glifosata s plačevanjem in podkupovanjem znanstvenikov in sodeloval z Ameriško agencijo za varstvo okolja (EPA). 

Znanstvena študija, ki je je bila objavljena leta 2013 v reviji Entropy, je dokazala številne povezave med izpostavljenostjo glifosatu in številnimi drugimi motnjami, ki so posledice tega, kako glifosat ovira prebavni proces z uničenjem probiotične črevesne flore. Uredniki so sicer dodali opombo, da je članek "morda sporen" in da so viri morda dvomljivi. 

Dokaze o škodljivosti in kancerogenosti glifosata pa je danes težko skriti. Številne države po svetu so zato uporabo glifosata prepovedale, nekatere pa so izredno omejile uporabo. 

Drugje pa njegova uporaba še narašča, še posebej v nekaterih državah Južne Amerike. Na Nizozemskem od konca leta 2015 prodaja glifosata ni več mogoča, kot vzrok so v parlamentu navedli zdravstvene težave (neplodnost, prirojene napake, poškodbe živčnega sistema, parkinsovnova bolezen in različne oblike raka). Podobno se dogaja v Franciji, kjer so prepovedali gensko spremenjeno seme koruze, kar je storila tudi Rusija. Za prepoved uporabe glifosata se že nekaj časa trudjo tudi v Brazilji. Po študiji, ki je pokazala povezanost uporabe herbicida z zdravstvenimi težavami pridelovalcev riža, so ga ukinili na Šrilanki. 

Svetovna znanstvena organizacija (WHO) je izdala opozorilo, da omenjeni herbicid lahko povzroča raka, zato ga odsvetujejo vrtičkarjem. Kot karcerogeno snov ga je klasificirala tudi Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC). 

Fotoreportaža, ki jo je objavil Boston.com, je prikazala fotografije ljudi in otrok, ki so delali v bližini množične uporabe s herbicidi, polnih kožnih izpuščajev in hib. Mediji so leta 2013 poročali tudi o smrti 11-letnega paragvajskega dečka po imenu Silvino Talvera, ki se je s kolesom peljal ob poljih s herbicidno meglo in nekaj ur po tem umrl zaradi toskičnosti.

Je torej možno, da je glifosat tudi kriv za porast celijakije in alergij na gluten?

Raziskovalci so ugotovili, da so imele ribe, ki so bile izpostavljene glifosatu, zelo podobne prebavne težave, kot je značilno za celiakijo. Podobne težave kot jih ima bolnik celijakije s črevesnimi bakterijami, povzroča tudi glifosat. Pri celijakiji je značilno pomanjkanje aminokislin, katere glifosat izrčpa. Bolniki s celijakijo imajo povečano možnost za obolenje za rakom limfatičnega sistema, kateri je prav tako povezan z izpostavljenostjo glifosatu. S celijakijo je povezano tudi: neplodnost, splavi, rojstni defekti. Prav tako so to učinki glifosata. 

Ne glede na to, kaj je razlog za naše alergije na gluten, je dejstvo, da hrana obdelana s herbici ali pesticidi, kateri so povzročili že toliko škode, ne more koristiti nam... 

Vir: študijo lahko najdete tukaj, trofire.com

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri