Odvisni od sladkorja? Naredite test.

Poskusite tritedenski 'sladkorni post' – za več energije, boljše telesno počutje, večjo vzdržljivost. Hvaležni si boste.

5. 6. 2016

Z zdravo prehrano se ukvarjam že 25 let. V tem času sem preštudirala ogromno knjig in člankov o zdravem prehranjevanju, ki sem jih preizkusila tudi na sebi. Na srečo se moje telo takoj odziva na vse substance, ki mu niso ljube ali bi mu utegnile škoditi.  Tako sem postopno iz prehrane izločila vse, kar mi ni odgovarjalo, in z izboljšanjem zdravstvenega stanja dobila potrditve, da sem naredila prav.

Pred nekaj leti sem na svoji koži opazila reakcijo, ki si je nisem znala razložiti. Precej časa sem ugotavljala, kje bi lahko bil vzrok, pa zadevi nisem in nisem prišla do dna, dokler nisem čisto na koncu, ko mi je že zmanjkovalo idej, preizkusila še diete, ki temelji na neuživanju sladkorja. Do takrat sem jedla sladice, sladkane z naravnimi sladili, in bila prepričana, kako zdravo se prehranjujem. Vsak dan sem pojedla vsaj majhen košček nečesa sladkega. Potem sem se odločila, da bom popolnoma prekinila s sladicami, suhim sadjem in z vsemi naravnimi sladili, moj edini vir sladkorja bo le sveže sadje.  

Bila sem nadvse presenečena. Ugotovila sem namreč, da težko zdržim brez sladic. Vsak dan sem imela željo po njih, sadje me niti približno ni zadovoljilo. Po 14 dneh je želja po sladkem izginila. S prehranskim režimom sem nadaljevala zaradi dobrega počutja in kmalu je izginila tudi želja po sladicah. Tudi s kožo nisem imela več težav. Takrat sem presenečena ugotovila, da sem že vse življenje sladoholik, pa tega niti vedela nisem.

Odvisni od sladkorja? Naredite test.

Sladkor je droga, tako kot alkohol in kava. Če se sprašujete, ali ste odvisni od sladkorja, naredite test. Iz prehrane izločite vse sladice, nehajte dodajati  sladkor svoji jutranji kavi ali čaju, nehajte piti sladkane sokove, alkohol, ne uživajte živil z 'zdravimi sladili' (kot so agava, kokosov sladkor, med), nehajte jesti rafinirana živila, kot so bela moka, beli riž – nadomestite jih s polnozrnatimi živili, od sladkega  jejte samo sveže sadje. Tudi suhega sadja ne jejte (datlji!), ker vsebuje preveč koncentriran sladkor.  Če se vam bo začela pojavljati močna želja po sladkem in je ne boste mogli zadovoljiti s skodelico kuhanega riža ali sladkega krompirja, ste najverjetneje zasvojeni s sladkorjem. 

Škodljivi učinki sladkorja

Sladkor ima mnogo škodljivih učinkov na naše telo. Sprva poruši ravnovesje v našem telesu. Če je naše telo zdravo, hormoni delujejo normalno, minerali in vitamini pa so v homeostatičnem stalnem razmerju. Ko v telo pride sladkor, se to stanje poruši. Poglejmo primer: za pravilno delovanje telesa morata biti minerala kalcij in fosfor  v določenem razmerju. Po zaužitju sladkorja raven fosforja pade, raven kalcija pa se dvigne. Tako nastane problem, ker naše telo kalcija in fosforja v tem razmerju ne prepozna. Telo zaznava, da ima preveč kalcija, ki ga ne more izkoristiti, in ga tretira kot toksin. Odvečni kalcij naše telo odlaga na zobeh (zobne obloge), sklepih, očeh, krvnih žilah.

Ko sladkor poruši ravnovesje mineralov v našem telesu, povzroči tudi nepravilno delovanje hormonov. Ko smo mladi in zdravi, se telo po zaužitem sladkornem obroku precej hitro vrne v  ravnovesje, pri starejših in fizično šibkejših ljudeh pa se ta proces precej upočasni. Posledično začne pešati  imunski sistem, lahko se pojavijo alergije na hrano, ki jih prej ni bilo.  

Sčasoma pridejo na dan večje težave, kot so artritis, kardiovaskularne bolezni, inbalans hormonov, žolčni kamni, pešati nam začne spomin, zaprti smo, postajamo debeli, začnemo dobivati hemoroide, holesterol, parodontalne bolezni in še marsikaj hujšega. Vse to samo zaradi sladkorja.

Več sladkorja kot jemo, bolj postaja naša trebušna slinavka izčrpana in zaradi tega nepravilno deluje ter izloča  preveč ali premalo inzulina, kar vodi k hipoglikemiji (premalo sladkorja v krvi) ali hiperglikemiji (preveč sladkorja v krvi) ali diabetesu.

Znaki se poznajo tudi na duševnem nivoju: hiperaktivnost, nesposobnost osredotočenosti,  depresija, zaskrbljenost je del našega vsakdanjika, čustveno smo vse manj stabilni. Posegamo po več in več sladkorja – samo zato, da bi dvignili raven serotonina ali hormona sreče. Smo v začaranem krogu odvisnosti od sladkorja.

Za razliko od nas naši predniki sladkorja v taki obliki, kot ga imamo danes, niso poznali. Prazgodovinski človek si je željo po sladkem potešil s svežim sadjem. Sladkor je na svojem velikem pohodu šele zadnjih dvesto let. Pred tem je bil sicer dostopen majhni peščici ljudi, predvsem višjemu sloju, medtem ko so preprosti ljudje živeli brez njega – in bili so zdravi.  Z dostopnostjo sladkorja zaradi nizkih cen in njegove množične uporabe je, kot lahko vidimo, povezan tudi nastanek številnih sodobnih bolezni.

Nazaj k prvinskim okusom

Če danes malce pobrskamo po policah zapakirane hrane, bomo odkrili, da živil brez dodatnega sladkorja skorajda ni. Kečapi, misliji, konzervirana hrana (kumarice, koruza ...), gazirane pijače ... Povsod je sladkor,  ki počasi, vendar vztrajno ruši ravnovesje v našem telesu.  

Rafiniranim živilom so bili v procesu predelave odstranjeni vitamini in minerali in ko pridejo v naše telo, se prehitro prebavijo in preveč dvignejo nivo sladkorja v krvi.  Zato so v naši pehrani dobrodošla polnozrnata živila (moka, žitarice, stročnice, riž), ker se prebavljajo počasi. Vračanje k naravni, polnozrnati hrani, pomeni ponovni priklic prvinskih okusov. Manj sladko, manj začinjeno, pa vendarle okusno. Majhni kuharski triki lahko naredijo hrano božansko.

Tudi čokoladi se vam ni treba odreči. Čokolada vsebuje zdrave antioksidante, vendar dodan sladkor telesu onemogoči njihovo absorbcijo. Rešitev je torej grenka čokolada (popolnoma brez sladkorja) ali kakavova zrnca – z malo spretnosti  si jo lahko naredimo sami doma, lahko jo tudi malce sladkamo s 100% stevijo. 

Naravna sladila

Večina tistih, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, priporoča uporabo agavinega sirupa. A kar nekaj nas ima z agavo težave – po zaužitju začutimo vrtoglavico. Agavin sirup je sestavljen iz 80- do 90-odstotkov fruktoze in glukoze. Ta dva enostavna sladkorja se v telesu prebavljata zelo različno. Glukoza gre v kri in od tam v celice, kjer je na voljo za energijo. Fruktozo zelo hitro metabolizirajo jetra, kjer se skoraj takoj spremeni v maščobo. Fruktoza tudi povrzoči, da insulinski receptorji izgubijo občutljivost, kar pomeni večjo proizvodnjo inzulina, kot je potrebno. Fruktoza stimulira prenajedanje in debelost.

Če v telo vnašamo glukozo, se sproščata inzulin in hormon leptin, ki telesu pove, naj neha jesti. Če uživamo fruktozo, se sprošča hormon grelin, ki sporoča telesu, da smo lačni in naj jemo kar naprej. Čeprav vsebuje fruktozo tudi sveže sadje, vsebuje tudi vlaknine in se prebavlja drugače, predvsem pa počasneje od koncentrirane fruktoze.

Druga naravna sladila, kot so razni sladi, yacoon, xylitol, so boljša od namiznega belega sladkorja – že zato, ker imajo v sebi kar nekaj mineralov in vitamonov in se prebavijo počasneje.

Osvobojeni sladkorja

Šele ko zares prekinemo odvisnost od sladkorja, lahko začnemo uživati v hrani. Jemo živila, ki našemu telesu prijajo, predvsem pa uživamo v prvinski okusih. Če si zaželimo sladkega, posežemo po svežem sadju ali še bolje po kakšnem dobrem smutiju, v katerega zmešamo sadje, ki nam je ljubo, mu dodamo ščepec začimb in ga okrasimo z nesladkano rastlinsko smetano. Ali pa si z dobrim mešalnikom naredimo presno torto, popolnoma brez sladkorja. Nazadnje smo na eni od mojih delavnic delali presno kakijevo torto. Udeleženkam sem ponudila, da jo sladkamo z riževim sladom, pa so odločno odklonile, češ da je dovolj sladka že brez dodanega sladkorja.

Za konec pa še tole: vsaj za tri tedne se poskusite vzdržati sladkorja. Občutili boste neizmerno hvaležnost telesa, kajti rezultati so vidni kmalu. Sama sem imela naenkrat več energije, bolje sem se počutila, povečala se mi je vzdržljivost, z zobnim kamnom pa skorajda nisem imela opravka. Zagotovo boste k mojim opažanjem sami dodali še kaj. Sama precej redko pojem kakšno sladico, narejeno popolnoma brez sladkorja ali sladkano z naravnim sladilom, vendar to ni več moja potreba, kot je bila prej. Sicer pa se morate o vsem zapisanem prepričati sami. En gram prakse je vreden več kot ena tona teorije.

Mateja Tea Dereani; www.matejadereani.si

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri