Resnica o sanjarjenju pri belem dnevu

20. 3. 2011
Deli
Resnica o sanjarjenju pri belem dnevu

Ali lepe misli škodijo ali koristijo našemu videnju realnosti?

Sonce greje njeno kožo, veter se igra z njenimi lasmi in v zraku se že prav čuti vznemirjenje pomladi. Manja je zaprla oči in se spomnila zares čudovitega potovanja po Afriki. Za vekami je vrtela film za filmom, vse se je dogajalo v pravih barvah, zavohala je puščavski pesek in topel tropski veter. Čudovit sproščujoč občutek. Takrat bi moral biti ob njej samo še Luka ... Ampak za to je še prezgodaj, zdaj lahko samo sanjari.

Zakaj sanjamo tudi podnevi?

Kadar smo ljudje zaposleni z nalogami, se nanje osredotočimo in aktiviramo ustrezen del možganov. Popolnoma drugi deli možganov pa postanejo aktivni takrat, ko ne počnemo nič. Omogočijo, da nam misli odplavajo in da se zasanjamo.

“Gre za posebno mrežo nevronov, ki se aktivirajo, ko bi sicer možgani mirovali,” je povedala vodja študije, psihologinja Maria Mason.

V študiji je sodelovalo 19 prostovoljcev, ki so jim s posebno tehniko funkcionalne magnetne resonance slikali možgane med opravljanjem različnih nalog, na primer pri pomnjenju različnih kombinacij štirih črk ali ugotavljanju njihovih zaporedij, pa tudi takrat, ko so poskusne osebe čakale na novo nalogo in so bili možgani 'prosti'. Psihologi so sicer domnevali, da so možgani verjetno aktivni tudi v teh trenutkih in da se preprosto ne izključijo.

“Ko sem poskusne osebe vprašala, kaj so počele, ko jim ni bilo treba razmišljati, so vsi odgovorile enako: sanjale pri belem dnevu. V dnevno sanjarjenje pa niso bile vpletene fantazijske misli, ampak so ljudje razmišljali o tem, kaj bodo čez dan še počeli. MMR-slikanje je pokazalo, da so se pri tem aktivirali posebni deli možganov v sprednjem in zadnjem delu ter ob strani.”

Čeprav so odkrili, kako, znanstvenikom ni uspelo bistveno: ugotoviti, zakaj.

Ena od razlag je, da možgani preprosto morajo biti ves čas aktivni, ker so le tako lahko sposobni hitrih reakcij v kritičnih trenutkih.

Druga možnost je, da je tovrstno pohajanje misli pomensko povezano s posameznikovimi preteklimi in sedanjimi izkušnjami, kar vpliva na njegove odzive v prihodnosti oziroma jih tudi pogojuje.

Znanstveniki pa dopuščajo tudi tretjo možnost, na katero so pomislili, ko se je izkazalo, da miselni procesi, ki se dogajajo med dnevnim sanjarjenjem, niso vedno koristni in smiselni. Možno je, da naši možgani 'pohajajo' preprosto zato, ker so tega sposobni.

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez