Rak prostate - nikjer niti besedice o vzrokih

23. 11. 2018
Deli
Rak prostate - nikjer niti besedice o vzrokih (foto: profimedia)
profimedia

Vsakega novembra z medijsko dobro podprto akcijo Movember, številni moški z brki opozarjajo na nevarnost raka prostate, zaradi katerega vsako leto v Sloveniji umre okrog 370 moških, okrog 1400 pa jih na novo zboli. Zdravniki priporočajo preventivne preglede in pojamrajo, da bi v Slovenji potrebovali še 50 urologov. Nikjer niti besedice o vzrokih in o tem, kako si lahko sami pomagamo, da ne bi zboleli.

Tako medicina rešuje vse težave - naredijo še več bolnikov in potem zaposlijo še več zdravnikov. Preberite, kaj sem o raku prostate napisal v svojih treh knjigah.

Rak prostate – iz knjige HIPOKRAT JE BIL KUHAR – poti iz medicinskih in prehranskih zablod


Ameriški Task Force je že leta 2012 odsvetoval uporabo PSA testov, ker so ugotovili, “da obstaja zmerna ali visoka verjetnost, da testiranje nima nobene koristi oziroma da je škoda večja od koristi”. Kanadski Task Force on Preventive Health Care je oktobra 2014 izdal posodobljene smernice, v katerih odsvetuje uporabo PSA testa. To priporočilo temelji na dokazih, da je tveganje za poškodbe večje od negotove koristi in da ni dokazov, da bi PSA pregledi zmanjšali umrljivost zaradi raka prostate. Skoraj 20 % je lažnih (napačnih) diagnoz, kar vodi v invazivno operativno zdravljenje, pri čemer nastopajo pogoste okužbe, urinske inkontinence in erektilne disfunkcije. Zaradi nizkega tveganja smrti zaradi raka prostate, ki znaša 3 % (večina moških z rakom prostate umre zaradi drugih vzrokov), in nezanesljivosti testiranja je osnovno vprašanje, ali so PSA pregledi potrebni. Neodvisni znanstveniki ugotavljajo nezadostnost dokazov, da presejanje za raka prostate izboljša ozdravitev. Dolgoročne študije npr. ugotavljajo, da so v presejalni skupini diagnosticirali približno 12 odstotkov več raka kot v drugi, vendar se skupini nista razlikovali po stopnji umrljivosti, kar kaže, da pri celotnem prebivalstvu pregled ne zmanjša števila smrti zaradi raka prostate. V neki ameriški raziskavi, katere rezultate je objavila ena najuglednejših strokovnih revij na svetu, so ugotovili, da med tistimi, ki so jim kirurško odstranili prostato, in tistimi, ki so jih le opazovali, ni bilo pomembnejših razlik v preživetju. Nastopile pa so druge razlike: tisti, ki so bili operirani, so imeli dvakrat pogosteje impotenco in urinsko inkontinenco, medtem ko jih je 20 odstotkov imelo še druge zaplete. Sklep je bil logičen: operacije rakave prostate niso podaljšale življenja ali izboljšale njegove kakovosti. Nasprotno. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na splošno več kot 40 odstotkov operacij na prostati nepotrebnih. Že pred leti so bile objavljeni rezultati dveh pomembnih kliničnih raziskav, ki sta dokazovali, da je zgodnje odkrivanje raka prostate s PSA-jem nepotrebno. Richard Albin, ki je odkril antigen PSA, je 10. 3. 2010 v New York Timesu zapisal: “Test ni zanesljivejši od metanja kovanca. Že leta trdim, da presejalni test PSA ne more odkriti karcinoma prostate, in kar je še pomembneje, ne more razlikovati med dvema tipoma raka prostate: tistim, zaradi katerega boste umrli, in tistim, s katerim boste umrli.” Kljub podatkom in stališčem se še vedno veliko moških udeležuje presejalnih testov. V čigavo korist? Ali so žrtve medicinske propagande ali dobro obveščeni odgovorni moški, ki skrbijo za svoje zdravje? Z družbenega vidika je povsem umestno vprašanje, ali je prav porabiti veliko sicer omejenih sredstev za zdravstvo za nekoristno pregledovanje in nepotrebno zdravljenje, se je spraševal dr. Albin.

Rak prostate – iz knjige BOJ ZA RESNICO O KRAVJEM MLEKU

Znanstveniki so ugotovili številne negativne učinke uživanja mlečnih izdelkov na zdravje človeka, med katerimi je ena najbolj konsistentnih povezav z rakom prostate. Epidemiološki dokazi, npr. na Japonskem kažejo, da se je rak prostate od druge svetovne vojne poveča za 25-krat, kar je skladno s 5, 10 in 20-kratnim povečanjem vnosa jajc, mesa in mlečnih izdelkov, medtem ko so bile ostale značilnosti prehranjevanja (ne pa načina življenja) relativno podobne. S pregledom 11 raziskav študij primerov, ki so pokazale pozitivno povezanost med uživanjem mleka in raka prostate, pregledom 13 neodvisnih kohortnih raziskav, ki so prav tako pokazale, da je uživanje mleka dejavnik tveganja nastanka raka prostate. »Na koncu smo ugotovili pozitivno povezavo med porabo mleka in raka na prostati.«, trdijo avtorji. Raziskave z izoliranim učinkovanjem organskega kravjega mleka (vsebuje le naravno vsebovane hormone) na človeškega raka prostate v epruveti, kjer je ta v 14 ločenih eksperimentih stimuliral raka prostate v povprečju za 30 %, medtem ko je mandljevo mleko zmanjšalo rast rakavih celic za 30 %. »Ti podatki kažejo, da je treba bolnike z rakom prostate in dojk opozoriti na možnost pospeševanja napredovanja bolezni zaradi uživanja mlečnih izdelkov in njihovih nadomestkov.«

Rak prostate – iz knjige MOČ VITAMINA D

Rak prostate je pogosta oblika raka pri starejših moških z dobro prognozo. Med dejavniki tveganja, ki so povezani z vitaminom D, je izpostavljenost UVB sončni svetlobi (geografski položaj) in temna polt, saj Afroameričani zbolijo za rakom prostate 2,5-krat pogosteje kot belci, kar je približno sorazmerno z njihovim običajnim primanjkljajem vitamina D v primerjavi z belci. Bolniki, ki so jim raka prostate odkrili poleti in jeseni, so imeli boljšo prognozo preživetja, kar pripisujejo višjim ravnem vitamina D. Receptorje za vitamin D imajo tudi celice v tkivu prostate. Ta povezava pomaga celicam pri “odločitvah”, ali se bodo razmnoževale ali umrle, ali bodo ustavile rast enih, drugih pa ne. Čeprav še ni dokončnih potrditev o vplivu vitamina D na nastanek in potek raka prostate, se kopičijo epidemiološke, predklinične in klinične raziskave, ki nakazujejo, da bi se z zdravimi ravnmi vitamina D lahko pogosto izognili nastanku in upočasnili razvoj raka ter da bi terapije, ki temeljijo na vitaminu D, lahko postale medicinska praksa. Moški z rakom prostate in višjimi ravnmi vitamina D imajo večje možnosti preživetja kot tisti z nizkimi. Tisti z nizkimi vrednostmi vitamina D imajo dvakrat višje tveganje, da se bo rak prostate razširil na druge dele telesa, ter bistveno višje tveganje za razvoj agresivnega tipa raka. V klinični raziskavi so ugotovili, da je dodajanje 4.000 IE vitamina D na dan v enem letu izboljšalo stanje, saj je upočasnilo napredovanje bolezni. Stanje se je popravilo tudi pri Afroameričanih, kar dokazuje, da je pomanjkanje vitamina D pomembno tudi pri nastanku raka prostate. Podobno ugotavljajo tudi v drugi raziskavi, kjer so bolnikom ravno tako dnevno dodajali po 4.000 IE vitamina D. Zaznali niso nikakršnih znakov hipervitaminoze, so pa opazili, da ti odmerki koristijo bolnikom. Višje ravni vitamina D so povezane s 57-odstotnim zmanjšanjem nevarnosti za smrt zaradi raka prostate. Povedano drugače, zdrave ravni vitamina D podvojijo možnost preživetja. Pri bolnikih, ki so jih zdravili s hormonsko terapijo, so bile ravni vitamina D nad 32 ng/ml povezane z bistveno boljšo prognozo.

Viri so navedeni v knjigah.

Ivan Soče

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez