Dobre in slabe bakterije

Z uživanjem živil, ki jih lahko fermentirate tudi doma, lahko izboljšate prebavo in okrepite imunski sistem. Preizkusite naše recepte in telo pripravite na sezono prehladov.

19. 12. 2012

Probiotiki na tržišču že kar nekaj časa vzbujajo zanimanje javnosti, tako da je danes na voljo že cela paleta probiotičnih pripravkov v obliki tablet, praškov, napitkov ali kapsul, ki jih lahko kupimo v lekarnah in so precej dragi, ljudje pa jih uporabljajo za izboljšanje imunskega sistema, preprečevanje nekaterih bolezni, lajšanje okužb itn.

Mnogi se sploh ne zavedajo, da so probiotiki dostopni vsem in da se jih da z malo truda in praktično zastonj narediti kar doma. Namesto da bi v svojo rutino uvedli goltanje spet nove kapsule, raje uvedimo uživanje nežne miso juhice. Na tržišču je kar nekaj naravno fermentiranih izdelkov, ki vsebujejo probiotike, mednje pa sodita tudi miso pasta in sojina omaka.

Dobre in slabe bakterije

Probiotiki so živi mikroorganizmi. Najpogosteje gre za bakterije, ki v črevesju pomagajo vzpostaviti ravnotežje. V našem prebavnem sistemu so t. i. dobre in t. i. slabe bakterije, ravnotežje med njimi pa je nujno za ohranjanje optimalnega zdravja. Zdravila, stres, slabe prehranjevalne navade, bolezni in okolje lahko to pomembno ravnotežje porušijo. Če pride do neravnovesja, se pojavijo motnje, kot so driska, vnetje sečil, bolečine v mišicah in kronična utrujenost.

Ena največjih prednosti vnosa probiotikov v telo je krepitev imunskega sistema, saj je znano, da ljudje s slabim imunskim sistemom trpijo zaradi alergij, avtoimunih obolenj in pogostih vnetij. Imunski sistem lahko okrepimo takoj, ko se ravnotežje v črevesju ponovno vzpostavi, torej ni nikoli prepozno. Tisto malo truda in časa, ki ga boste vložili v fermentiranje živil doma ali v pripravo jedi s fermentiranimi izdelki, se vam bo stokrat obrestovalo!

Med fermentirane izdelke, ki so bogati s probiotiki in jih najdemo tudi na našem tržišču, so miso pasta, sojina omaka, naravno kisano zelje, nekatere vrste jogurta, kefir in tempeh. Poleg tega, da vsebuje hranljive snovi, je fermentirana hrana tudi lažje prebavljiva. Odličen primer je fermentacija soje: soja v zrnju je tudi po namakanju in kuhanju težko prebavljiva, proces fermentacije pa sestavljene sojine beljakovine razbije v lahko prebavljive aminokisline ter sojo spremeni v miso pasto, tempeh, sojino omako in podobno, vsa ta živila pa so zdravju koristna.

Izobilje hranljivih snovi

Med fermentacijo nastajajo nove hranljive sestavine, zato je fermentirana hrana z njimi bogatejša od enakih, še nefermentiranih živil. Mikrobne kulture, ki poganjajo fermentacijo, namreč ustvarjajo B-vitamine, folno kislino, riboflavin, niacin itn. Poleg vsega je tako pripravljena hrana polna antioksidantov in encimov ter telo očisti toksinov. Povsem jasno je, da je uživanje žive fermentirane hrane izjemno zdrava navada, prek katere prebavi priskrbite žive kulture, ki so nujne, da telo lahko vsrka hranljive snovi.

Toda bodite previdni pri prebiranju deklaracij, saj fermentirana živila, ki so tudi pasterizirana (večina jogurtov, nekatere vrste miso paste, instant miso prah ipd.), koristnih mikroorganizmov ne vsebujejo. S termično obdelavo, torej s kuhanjem, se prav tako uničijo nekateri encimi in probiotiki, zato prekuhavanje miso juhe, kuhanje kislega zelja ipd. odsvetujejo (če seveda želite iz teh živil dobiti kar največ hranljivih snovi).

Recepti

Tofu feta

Napitek kombuča

Pekoči kimči

Pikantna omaka s porom

 

Besedilo: Dunja Gulin, Fotografije: Dunja Gulin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri