»Zdi se mi, da je ena izmed glavnih zmot ta, da so delfini vedno dobre volje, ker imajo na obrazu vedno nasmeh, ki je posledica njihove anatomije in hidrodinamike, se pravi njihovih prilagoditev na vodno okolje. Vendar ta nima nikakršne povezave s čustvenim stanjem. Delfini se 'smejijo' ne glede na to, ali so žalostni, pod stresom, ali trpijo, vedno imajo isti izraz,« pripoveduje mag. Tilen Genov, univ. dipl. biol., predsednik društva Morigenos ter raziskovalec in asistent na Primorski univerzi.
Pravi, da zato ljudje težje razumemo, da delfini v ujetništvu in bazenu niso srečni in da trpijo. »Tega ne podpiramo,« pove. Druga zmotna predstava je, da so delfini skoraj domače živali, ki so za igranje, in se ljudje včasih ne zavedajo, da so v različnih okoliščinah lahko nevarni. Lahko so tudi agresivni, čeprav v osnovi niso napadalni do ljudi. Ljudje niso njihov plen, čeprav je vsaka divja žival lahko nevarna, bodisi namenoma bodisi tudi nenamenoma. »Gre za velike živali, ki tehtajo od 200 do 300 kilogramov, ki se v svojem okolju izredno dobro znajdejo in ki lahko zdržijo dih do pet in več minut, kar je za nas lahko zelo hitro problematično. Tako lahko tudi igra zelo hitro preraste v smrtno nevarno situacijo za ljudi. Tudi plavanja z delfini ne svetujemo in tega tudi ne počnemo. Vsa opazovanja potekajo s plovili in tudi čas opazovanj poskušamo zmanjšati karseda, da nismo z njimi v nedogled, saj raziskovalci poskušamo čim manj vplivati na njihovo življenje,« pripoveduje in doda, da so mu delfini zelo zanimive živali, ker prvi pogled spominjajo na ribe, in zato veliko ljudi misli, da so ribe, hkrati pa so nam v marsičem zelo podobni: v visoki inteligenci, razvitosti možganov, v kompleksni socialni strukturi.
Delfini v slovenskem morju
Pri nas imamo populacijo okoli 150 delfinov, ki uporabljajo to območje in tu živijo – ne samo v slovenskem morju, ampak v celotnem tržaškem morju in tudi širše: v zahodnem delu Istre, Tržaškem zalivu, vodah ob italijanski obali Severnega Jadrana, kar pomeni, da se gibljejo na tem območju in stalno uporabljajo slovenske vode. Tilen pripoveduje, da nekatere zdaj poznamo že 16 let, saj jih videvamo absolutno vsako leto. »Zdaj na podlagi raziskovanj vemo, da naše vode uporabljajo za razmnoževanje, vzgojo mladičev, prehranjevanje, počitek, socializacijo, za vse, kar delfin mora početi v življenju in kar počnejo tudi pri nas.«
Delfini so kazalniki stanja morskega okolja
Življenjska doba delfinov je sicer od 50 do 60 let in včasih celo več, so dolgožive živali in zato pomembne pri uravnavanju ravnovesja v morskem okolju, delfini pa so lahko tudi dobri kazalniki stanja morskega okolja, ker lahko odražajo marsikaj, kar se dogaja v morskem ekosistemu. Ravno zato, ker lahko prek njih posredno spremljamo neko dogajanje v celotnem morskem ekosistemu, je raziskovanje delfinov pomembno. »Če se začne kaj dogajati z neko populacijo delfinov, recimo, da začne upadati njihovo število, potem vemo, da se je v okolju nekaj zgodilo. Prek delfinov lahko spremljamo prisotnost onesnaževalcev v morskih ekosistemih,« pojasni predsednik društva Morigenos. »Predvsem zato, ker so dolgoživi, se nesnaga kopiči v njih. Kot sesalci vemo, da te spojine negativno vplivajo na razmnoževanje, imunski sistem, hormonsko ravnovesje, pri vseh sesalcih, vključno z ljudmi.«
Prisotnost delfinov v morju pa žal še ne pomeni, da je morje zdravo. Tilen namreč pojasnjuje, da v nekaterih primerih lahko delfini vztrajajo v zelo degradiranih in onesnaženih okoljih. »Nam pa spremljanje raznih parametrov onesnaževal v njihovih tokovih lahko pove o tem, kakšno je to okolje. Predvsem pa lahko prek delfinov, ki so popularni in karizmatični, javnosti lažje približamo potrebe varovanja celotnega morja. Delfini so koristni, ker so neke vrste ambasadorji svojega okolja, podobno kot tigri in pande … Daleč od tega, da so te vrste bolj pomembne od česa drugega v njihovem ekosistemu, je pa lažje pritegniti pozornost javnosti prek takih živali. Ne nazadnje so delfini evropsko pomembne vrste, zavarovani z domačo in evropsko zakonodajo in mednarodnimi konvencijami. Že iz tega vidika so države dolžne zagotavljati ne samo spremljanje stanja teh živali, ampak tudi zagotavljanje ugodnega stanja in, seveda, če to želimo, moramo o teh živalih nekaj vedeti. Če recimo začne njihova številčnost upadati, moramo identificirati grožnje, ki vplivajo na to. Raziskovanja so namenjena tudi temu, da skozi znanstveno raziskovanje iščemo in pridobivamo informacije o teh živalih in njihovem okolju ter iščemo rešitve za nekatere probleme.«
Društvo Morigenos je v okviru Coca-Coline akcije #vednopodpiraj dober namen eden od treh prejemnikov finančne donacije in sredstva bodo namenili prav raziskovanju delfinov v slovenskem morju.
O AKCIJI #VEDNOPODPIRAJ DOBER NAMEN
V letu 2019 bodo donirali sredstva izbranim projektom s področij športa, okolja in skupnosti: od decembra 2018 so slovenski potrošniki v okviru Coca-Coline akcije #vednopodpiraj dober namen, ki je namenjena tudi ozaveščanju o nekaterih ključnih družbenih in okoljskih temah, glasovali za projekte, ki si zaslužijo podporo družbe Coca-Cola v Sloveniji. Coca-Cola bo v letu 2019 donirala sredstva tako izbranim projektom s področij športa, okolja in skupnosti: društvu Morigenos za raziskovanje delfinov v slovenskem morju, Zvezi prijateljev mladine Ljubljana – Moste Polje za dijaški sklad projekta Botrstvo in Olimpijskemu komiteju Slovenije oz. Združenju športnih zvez za štipendije mladim športnikom.
