Kdo nima rad regrata v solati s krompirjem? Zeliščarka pa opozorja na nekaj pravil, ki veljajo pri nabiranju te užitne rastline.
Najlepši in največji regrat raste na najbolj ‘pognojenih’ površinah, torej na mestnih zelenicah, kjer se sprehajajo hišni ljubljenčki, in travnikih, ki jih kmetje v spomladanskem času radi polivajo z gnojnico. Zato je pri izbiri kraja nabiranja krepčilne solate potrebna previdnost.
Če nabirate regrat pa velja biti previden predvsem na območjih, ki so jih lani prizadele poplave. “Kjer je poplavljala čista voda, ki je dokaj hitro odtekla, težav ni pričakovati. Drugače pa je na območjih, kjer so poplave nanesle onesnažen mulj,” pravi doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka in nabiralka dr. Tina Mele za portal N1.
“Sama sem ob Savi nabirala čemaž, a so poplave tja nanesle ogromno mulja. Ker ne moremo vedeti, kaj vsebuje, tam ne bom več nabirala,” pove. Medtem ko vemo, da so na Koroškem problem težke kovine, so lahko vode drugod raznesle kakšne druge škodljive snovi, na primer pesticide, razlaga Mele. To ne velja le za poplavljena območja, ampak tudi za druge zaradi industrije ali intenzivnega kmetijstva onesnažene kraje.
“Regrat veže nase svinec, kadmij, cink, baker in druge škodljive snovi. Najbolj znan pa je regrat po tem, da nase veže dušik, zato zelo dobro raste na (preveč) pognojenih travnikih.” Zato se raje izognite nabiranju regrata na travniku, kjer ga je ogromno in kjer poleg njega raste zelo malo drugih rastlin, na primer zgolj kislica in trava. “To je znak, da je bil travnik verjetno pregnojen ali tretiran s pesticidi. Biotska pestrost, čim več različnih rastlin, je indikator zdravega travnika,” še pojasnjuje Mele.
Prav tako ga seveda ne nabiramo ob zelo prometnih cestah. Pri nabiranju je najbolj pomembno, da poznate okolje, kjer ga nabirate. Pa dober tek!
Preberite si še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
