Kdo je tisti, ki naj bi začel spreminjati naš življenjski slog? Ali obstaja čudežna tehnologija, ki bi lahko spremenila stanje naše zavesti in naše življenje namesto nas? Seveda ne.
Noben čudež ali tehnologija ne more spremeniti našega življenjskega sloga in bivanjskih navad namesto nas. To lahko storimo le z lastno odločitvijo, z lastnim ciljem. Mi sami smo tisti, ki smo poklicani, da uravnavamo in spreminjamo svoj slog in kakovost življenja – preudarno, v sozvočju z naravo in okoljem, ki nas obkroža. Kaj potrebujemo za to? Potrebujemo zdrav razum, stik s sabo in z naravo ter z lastno tradicijo.
Zdrav razum
Klimatske spremembe so v zadnjem desetletju iz leta v leto izrazitejše, zato je skrajni čas, da na osnovi zdravega razuma ozavestimo, da bo kakovost življenja nas in prihodnjih generacij odvisna od uspešnosti soočenja s klimatskimi spremembami. Prej ali slej nam bo postalo jasno, da kakovostno življenje ne pomeni imeti več, temveč bivati dlje. To mora postati ne le naš cilj, temveč tudi vrednota.
Stik z naravo
Stik z naravo je temeljnega pomena za vse generacije. Narava je okolje in prostor, ki nas navdihuje in nas spodbuja. Tako lahko govorimo tudi o vrtu kot delu narave – o okolju, ki vpliva na naš odnos do narave. Vrtnarjenje in dejavnosti na vrtu so poseben užitek. Gre namreč za gibanje in delovanje, ki pozitivno deluje tako na naše zdravje, osebno zadovoljstvo kot tudi na življenjsko zadovoljstvo na splošno, kar posledično izjemno učinkovito zmanjšuje vsakodnevni stres.
Stiki z lastno tradicijo
Imeti stik z lastno tradicijo vrtnarjenja je temelj za uspešno pridelavo vrtnin in ohranjanje avtohtonih in udomačenih tradicionalnih sort in semen. Zakaj? Avtohtone in udomačene sorte so zaradi prilagojenosti na rastne razmere pri nas uspešne sorte. To prilagojenost so dobile skozi desetletja skrbnega vrtnarjenja. Naj naštejemo le nekaj avtohtonih sort: solata LEDA, motovilec LJUBLJANSKI, korenje LUBLJANSKO RUMENO, fižol JABELSKI PISANEC, česen PTUJSKI SPOMLADANSKI, čebula PTUJSKA RDEČA, paradižnik VAL ...
Naloga vsakega vrtnarja in vrtičkarja bi moralo biti ohranjanje avtohtonih in udomačenih sort, in sicer od semena do sadike, od sadike do plodu in od plodu do semena. Posebej zaželeno je, da pri tem sodelujejo tudi otroci, saj tako neposredno in spontano poskrbimo za njihovo zgodnje seznanjanje o pomenu starih sort za zdravo prehranjevanje in ohranjanje raznolikosti in pestrosti vrtnin.
Lokalno pridelane vrtnine
Lokalno pridelane vrtnine imajo pomembno vlogo pri uvajanju lokalnih vrtnin, zelišč in sadežev v prehrano, ne le v domačih gospodinjstvih, temveč tudi v prehrani otrok in mladostnikov v vzgojnoizobraževalnih zavodih in starostnikov v domovih za ostarele.
Z lokalno pridelanimi vrtninanmi prispevamo k zdravju, varovanju okolja in ohranitvi tradicije slovenskega podeželja. Žal moram poudariti, da je lokalna pridelava vrtnin pri nas še vedno skromna, predvsem zaradi malomarnega odnosa in nezainteresiranosti za obdelovanje in nezadostnega zavedanja o pomenu vrta v prehranjevalni verigi za zdravo življenje.
Če vrtnine razporedimo po zastopanosti na lokalnih vrtovih, bi nastalo naslednje zaporedje pestrega nabora vrtnin: krompir, solata, paradižnik, korenje, kumare, jedilne bučke, paprika, navadni fižol, špinača, zelena, blitva, čebula, sladki grah, blitva, redkvica, česen.
Vrtnine in trg
Vrtnine bi morale biti zaradi velike vsebnosti ogljikovih hidratov, beljakovin, vlaknin in mineralov osnovna sestavina človekove prehrane. Zaradi že dolgo znanih lastnosti so lokalno pridelane vrtnine v prednosti pred drugimi zaradi višje biološke vrednosti, so sveže, imajo prepoznaven okus in ne zahtevajo uporabe konzervansov. Vrtnine s takšnimi lastnostmi so na trgu iskane predvsem pri vzgojnoizobraževalnih institucijah, kot so vrtci, osnovne in srednje šole, domovi za ostarele in drugi. Žal pa je trenutno povpraševanje po lokalno pridelanih vrtninah veliko večje od ponudbe na trgu.
Lokalna pridelava vrtnin bo pridobila svoj družbeni pomen in širjenje obsega pridelave, ko bo postala središče tako družinske kot družbene skrbi za zdrav življenjski slog naših otrok, mladostnikov, ostarelih in seveda tudi delovne populacje. Lokalna pridelava vrtnin naj prispeva k varnosti v preskrbi s hrano in dnevnim potrebam v prehranjevalni verigi za aktivno in zdravo življenje.
Problemi
Najbolj zaskrbljujoče je, da je pogosto edini kriterij pri izbiri vrtnin in živil v javnih naročilih cena, ne glede na kakovost in poreklo vrtnin. Vendar obstaja rešitev za ta problem! Vsak od nas naj postane aktiven soudeleženec sprememb, da bodo lokalno pridelane vrtnine lahko še bolj zaživele v prehranbeni verigi javnih ustanov. Tako bomo prispevali k razvoju lokalne pridelave vrtnin in posredno vplivali na kakovost in varnost hrane ter zdravega življenjskega sloga v vseh življenjskih obdobjih.
Izkušnje v vsakodnevnem življenju kažejo, da veliko malih vrtnarjev svojih 'viškov' ne more ponuditi v tržno verigo, zato kakovostne vrtnine končajo na kompostu. Prepričan sem, da bi bilo dobro obuditi možnost odkupa svežih vrtnin javnim institucijam tudi od malih proizvajalcev in tako prispevati k oživljanju vrtnarjenja in večji lokalni samooskrbi.
Dane Katalinič, prof. biologije in kemije, avtor in vodja projekta zgodnje naravoslovje pri EKOŠOLI Slovenije
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
