Največji trenutki medicine v letu 2012

20. 1. 2013
Deli
Največji trenutki medicine v letu 2012

Želite živeti dlje? No, nova spoznanja iz leta 2012 pravijo, da bi si človek, ki bi se kastriral pred vstopom v najstniška leta, kar za nekaj desetletij podaljšal življenje. No, verjetno si s to ugotovitvijo nihče ne bo prav veliko pomagal, a vseeno je znanstvenikom lani uspelo odkriti kar nekaj pomembnih stvari, poroča britanski BBC.

Rak – ko eden postane 10

Lani je bilo zelo veliko narejenega na pod­ročju spoznavanja, odkrivanja in zdravljenja raka. Ena od prelomnih raziskav je pokazala, da rak prsi ni eden, ampak je to 10 različnih bolezni, vsaka z različnim vzrokom, z različnim tveganjem in različnim načinom zdravljenja. Raziskovalci so to ugotovili na podlagi analize mutiranih DNA na tumorjih dva tisoč bolnikov. Vizija je, da bodo v prihodnosti pri vsakem pacientu posebej analizirali DNA tumorja, da bodo točno določil način zdravljenja in potek bolezni.

Povezava med možgani in računalnikom

Cathy Hutchinson je prvič po 15 letih, odkar je doživela možgansko kap in postala paralizirana, brez tuje pomoči spila jutranjo kavo. To ji je uspelo s pomočjo robotske roke, ki jo je nadzirala s svojimi mislimi. Cathy je ena od dveh pacientov, ki živita v domu z medicinsko oskrbo blizu Bostona. Drugi pacient je 60-letni moški, ki je prav tako paraliziran zaradi možganske kapi. Obema so raziskovalci na notranjo stran lobanje vgradili čip BrainGate. Mali senzor, velikosti otroškega aspirina, so vgradili na področje možganov, ki je odgovorno za gibanje.

Ko pacienta pomislita na gibanje svoje roke, signal prek žične povezave od možganov potuje do računalnika. Računalnik nato dekodira signale in jih v obliki programskih ukazov posreduje robotski roki. Uspešna raziskava je prvič dokaz, da lahko osebe s težkimi poškodbami možganov uspešno nadzirajo umetne roke. Znanstveniki verjamejo, da bi povezave med možgani in računalnikom nekoč ljudem s hudimi poškodbami možganov in hrbtenice lahko omogočile, da živijo samostojno življenje, brez večjih ovir.

ENCODE – enciklopedija

DNK-elementov

Več kot 440 znanstvenikov je 12 let po objavi zemljevida človeškega genoma objavilo njegovo nadgradnjo. Če je razkritje človeškega genoma razvozlalo vse sekvence nukleotidov v DNK, je projekt ENCODE za 80 odstotkov teh nukleotidov razvozlal, kakšne so njihove funkcije. To genetikom in biologom daje nova spoznanja o delovan­ju genov in je močno orodje za prihodnje ugotavljanje celičnega delovanja.

V okviru prebojev na področju genetike velja omeniti tudi velik dosežek raziskovalcev, ki jim je uspelo razviti orodje, imenovano TALENs. Gre za beljakovino, ki lahko razreže DNK na točno določenem mestu, v nadaljevanju pa je na tem mestu mogoče popraviti oziroma modificirati želeni gen. Hkrati je druga skupina razvila metodo za hitro in poceni ustvarjanje beljakovin, ki se lahko uporabljajo s TALENsom.

Objava mutiranih genov virusa H5N1

Odkritje mutacije smrtonosnega virusa ptičje gripe v letu 2011, ki omogoča tudi okužbo prek zraka, je stopilo na politični parket. Zaradi skrbi, da bi se do informacij o spornem genu mutiranega virusa lahko dokopali tudi teroristi, so v ZDA tehtali možnost, da bi raziskavo objavili v okrnjeni obliki. A izsledki raziskave so se medtem že razširili, znanstveniki pa so opozorili, da bi bili s tem prikrajšani za pomembne raziskovalne podatke, ki bi lahko rešili številna življenja. Ameriška admi­nistracija je popustila, a trenutno vlada moratorij za raziskave, v katerih preiskujejo mutacije nevarnih virusov.

Iz matičnih celic nove celice

Lani sta Nobelovo nagrado za medicino prejela britanski biolog John B. Gurdon in japonski zdravnik Shinya Yamanaka za odkritje, da lahko diferencirane somatske celice spremenimo nazaj v pluripotentne matične celice. Doslej je namreč veljalo, da se lahko v katerokoli celico našega organizma razvijejo le pluripotentne matične celice; ko pa dozorijo, to sposobnost izgubijo. Gurdon in Yamanaka sta ločeno pokazala, da to ne drži. Tudi zrele celice se lahko pod ustreznimi pogoji spremenijo nazaj v matične celice, ki se potem lahko diferencirajo v celice poljubnega tkiva.

Dokazala sta, da se iz matičnih celic razvije vseh dvesto vrst celic človeškega organizma. Njuna odkritja so spremenila biologijo, saj so pokazala, da specializacija in diferenciacija celic nista enosmerni pojav. Hkrati ima izjemen pomen za zdravljenje, saj bo nekoč mogoče pripraviti poljubne celice, ki jih bo bolnik potreboval. Najbolj očiten primer je gojenje kože iz lastnih celic za žrtve opeklin, tu pa so še številne druge aplikacije.

Francoski znanstveniki so se prebili do spodbudnega odkritja: proti neznosnim bolečinam bi se lahko borili tudi s kačjim strupom črne mambe. Strup namreč vsebuje veliko nevrotoksinov, ki delujejo na živčne celice. Strokovnjaki so zdaj ugotovili, da strup črne mambe ne vsebuje samo nevrotoksinov, ampak tudi nekaj substanc, ki zavirajo bolečine. To so proteini, ki so jih strokovnjaki poimenovali mambalgini, pri laboratorijskih poskusih na miših pa so se te snovi izkazale za zelo hitro in učinkovito protibolečinsko sredstvo. Znanstveniki med prednostmi še navajajo zelo malo škodljivih stranskih učinkov.

vir: Lisa

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez