S hrano, pijačo in pitno vodo povprečen prebivalec razvitih držav vsak dan zaužije od deset do 13 različnih pesticidov in/ali njihovih metabolitov (razkrojnih produktov).
Nekatere od teh kemikalij lahko oponašajo delovanje estrogena, kar pozneje v življenju pripomore k povečevanju telesne teže, druge pa lahko v katerikoli starosti spodbudijo nastajanje nepotrebnih maščobnih celic.
Nedavno so raziskovalci odkrili, da so miši, ki so bile pred rojstvom izpostavljene obesogenom, bolj nagnjene k rejenju. Podoben učinek imajo te kemikalije tudi pri ljudeh.
Neka raziskava je pokazala, da so bile odrasle hčere žensk, ki so imele v rodni dobi v krvi najvišje koncentracije spojine DDE (razkrojni produkt pesticida DDT), v povprečju okoli deset kilogramov težje kot hčere žensk, ki so imele v krvi najnižje koncentracije DDE.
Ampak obstaja še več dokazov.
- Raziskovalci so odkrili povezavo med organoklornimi pesticidi in motenim delovanjem ščitnice. Spremembe delovanja ščitnice lahko vplivajo na presnovo. Organoklorni pesticidi lahko povzročijo hipotiroidizem (motnjo, pri kateri ščitnica ne tvori dovolj hormonov), katerega znak je tudi povečevanje telesne teže.
- Neka druga raziskava je pokazala, da fungicid tributilin v človeških celicah aktivira spojino receptor retinoida X, kar je del presnovnega procesa, potrebnega za tvorbo maščobnih celic. Ugotovili so tudi, da tributilin spodbuja rast maščobnih celic pri miših. Čeprav v poljedelstvu pri pridelavi hrane za človeka tributilina ne uporabljajo več, znanstveniki sumijo, da je fenbutatin, ki je nadomestil tributilin, prav tako nevaren.
- Tudi dve drugi skupini snovi, ki ju pogosto uporabljajo v pesticidih, organske fosforjeve spojine in karbamati, povzročajo debelost pri živalih.
Vendar ni vse tako črno; v nedavni raziskavi so ugotovili, da se je pri otrocih, ki so samo pet dni jedli sadje in zelenjavo brez ‘dodatka’ organskih fosforjevih spojin, koncentracija tega pesticida tako znižala, da ga v urinu niso mogli več zaslediti.
Strokovnjaki svetujejo, da lahko zmanjšate količino zaužitih pesticidov za kar 80 odstotkov, če namesto industrijskega uživate biološko oz. organsko pridelano sadje in zelenjavo tistih 12 vrst, ki so dokazano najbolj obremenjene s pesticidi.
'Ducat umazancev'
To skupino živil imenujejo tudi ‘ducat umazancev’. Mednje spadajo (razvrščeni glede na vsebnost pesticidov): breskve, jabolka, paprika, zelena, nektarine, jagode, češnje, ohrovt, zelena solata, uvoženo grozdje, korenje in hruške.
'Petnajsterica čistih'
Obstaja pa tudi ‘petnajsterica čistih’ – gre za vrste sadja in zelenjave, ki jih pridelujejo tradicionalno in ki vsebujejo najmanj ostankov pesticidov: čebula, avokado, sladka koruza, ananas, mango, beluši, sladki grah, kivi, zelje, jajčevec, papaja, lubenica, brokoli, paradižnik in sladki krompir (jam).
- Preberite si še: Življenje brez strupov
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
