Jesenska hrana za duha in telo

Če je jesen čas, ki v vas prebuja malce melanholično razpoloženje in če mislite, da je to čas počitka, vas bomo spomnili na živila, ki lahko vplivajo na delovanje možganov.

Jesenska zelenjava (foto: Mare Milin) Mare Milin
12. 11. 2013

Podobno kot na naše razpoloženje vplivata vesela glasba ali dobra družba, tudi hrana, ki jo zaužijemo, lahko pospeši občutek zadovoljstva.

Še več kot to: resnično lahko vpliva na občutek umirjenosti, sproščenosti, na zbranost, pa tudi na odpornost telesa proti različnim boleznim.

Če ščitimo krvožilni sistem, čistimo telo in ga pripravljamo na hladnejše dneve, lahko prehitimo in preprečimo tipične jesenske težave, ki tako rade prihrumijo na dan ob spremenljivih temperaturah in vremenskih pogojih.

A takoj ko nam to uspe, bomo pripravljeni na akcijo in nam niti slabše vreme in krajši dnevi ne bodo preprečili, da nasmejani in polni elana uživamo v radodarni jeseni.

Prav jesen je letni čas, ki je bogat z najrazličnejšimi vrstami sadja in zelenjave, ki jih je ustvarila narava, da bi poskrbela za naše telo. Iztegniti moramo le še roke proti njeni pisani mizi, obloženi z dobrotami, in izbrati najboljše zase ter tako razveseliti um, duha in telo.

Magnezij in kalij proti stresu za dober spanec

Nepredelana žita, mleko, mlečni izdelki, krompir, stročnice, misliji, lešniki in orehi so živila, bogata z magnezijem, ki je izjemno pomemben za odpravljanje stresa.

Jeseni, ko nas po poletnih počitnicah čakajo nove obsežne in zahtevne delovne naloge, je stres skoraj neizogiben. In ker je narava že poskrbela, da nam jih v tem letnem času radodarno podari, pojejmo več mladega fižola, lešnikov in orehov, kar bo pomagalo našim duševnim sposobnostim.

V knjigi Minerali (MKZ, 2007) dr. Ulrich Strunz in dr. Andreas Jopp trdita, da je magnezij nujno potreben za občutek notranjega miru, ker je najučinkovitejša snov proti stresu in deluje hitreje kot katera koli vaja za sproščanje. Če boste torej jedli hrano, bogato z magnezijem, boste umirjeni in dobrih živcev.

Magnezij vam bo pomagal tudi lažje zaspati in kakovostno spanje je en od gonilnikov dobrega razpoloženja. Poleg tega je ta element potreben za proizvodnjo energije v mišicah in srcu. Če boste torej pozorni na povečan vnos magnezija, boste imeli obilico razlogov, da se veselite novega letnega časa.

Poleg magnezija je skoraj enako pomemben element tudi kalij. Številni procesi v telesu so odvisni prav od njunega razmerja. Če nam manjka magnezija, bodo moteni tudi procesi, ki so odvisni od količine kalija.

Živila, bogata s kalijem, so paradižnik, stročji fižol, grah in krompir, banane, fige in suho sadje. Zato je jesen pravi čas, da uravnovesite količino magnezija in kalija v svojem telesu ter izboljšate delovanje mišic in živcev.

Cink za močnejšega duha

Povprečni Evropejec vsaj trikrat do štirikrat letno zboli za prehladom. In prav cink deluje proti približno štiridesetim virusom.

Spomnite se, da je najbolj učinkovito zdravilo proti virusnemu herpesu prav cinkovo mazilo, ker ima sposobnost vezanja na virus in mu, če rečemo slikovito, upočasnjuje delovanje. Podobno deluje tudi proti virusu prehlada in gripe. Trajanje prehlada lahko s cinkom prepolovimo.

Če že govorimo o dobrih učinkih cinka, lahko omenimo, da je Casanova oboževal ostrige; te školjke na 100 gramov vsebujejo 85 gramov cinka, ki spodbuja proizvodnjo testosterona. Kot vemo, ta hormon tako kot moški potrebujemo tudi ženske, ker daje energijo in krepi spolni nagon.

Cink uvrščamo med mikroelemente oziroma med minerale v sledeh, ker ga je v telo treba vnašati v manjših količinah – natančneje le do 100 mg na dan. Kljub temu je izjemno pomemben za številne procese v telesu. Med drugim ga potrebujemo za rast in razvoj novih celic, pospešuje celjenje ran ter krepi imunski sistem, tako da spodbuja dozorevanje T-limfocitov, krajša virusne okužbe, pomaga zmanjšati količino holesterola v krvi, krepi duha in daje moč telesu, dviga razpoloženje in zmanjšuje absorpcijo in nabiranje težkih kovin.

Med živili so s cinkom bogati pšenični kalčki in žita (predvsem rž), pivski kvas, bučna semena, sončnična semena in sezam, plodovi morja ter stročnice, kot so fižol, grah, čičerka, soja in leča, pa tudi orehi, lešniki, mandlji, nemastno mleko in meso, ribe, jajca, arašidi, brokoli, brstični ohrovt, zelje in gobe, ki jih je obilica po jesenskih deževjih.

"Izkoristek cinka je boljši, če ga kombiniramo z živalskimi beljakovinami in živili, bogatimi z vitaminom C," opozarja prehranska strokovnjakinja Marija Merljak.

Železo za dobro razpoloženje

Za dobro razpoloženje je posredno v našem telesu zadolženo tudi železo. Primanjkljaj železa se bo neredko pokazal kot glavobol in utrujenost – to so zunanji simptomi, zato jih je lahko odkriti ali vsaj začasno odpraviti.

Prikriti simptomi so bolj daljnosežni in so povezani z upadanjem delovnih in intelektualnih sposobnosti na delovnem mestu ali v šoli ter slabšem intelektualnem razvoju in družbenem napredku v otroštvu, saj železo vpliva na delovanje možganov!

Proces se začne s hemoglobinom, ki je prenosnik kisika v telesu. Več kot ga imamo, bolj bodo s kisikom preskrbljeni možgani in drugi vitalni organi, a le pod pogojem, da je v krvi dovolj železa. Z raziskavami so pokazali, da se že pri 20 odstotkih manj železa kažejo znaki utrujenosti, slabše zbranosti in pomanjkanje vitalnosti, medtem ko se z dopolnjevanjem zalog povečujejo sposobnosti učenja in spomina.

Absorpcijo železa boste pospešili s povečanim vnosom vitamina C (v svežem sadju in zelenjavi) in bakra (v suhih slivah, telečjih jetrih, fižolu, arašidih, sardinah, gobah, sončničnih semenih) ter fruktoze ("Če imate premalo železa, med jedjo pijte pomarančni sok ali druge sadne sokove, ker imajo veliko vitamina C in fruktoze, da bo vaše telo lažje absorbiralo železo," svetuje Marija Merljak).

Tudi če ste vegetarijanci, boste dobili dovolj železa, če boste le pojedli dovolj jedi, bogatih z železom (suhe fige, marelice, slive, blitva, ribez, sveži peteršilj, regratovi listi, svež korenček, mandlji, repa, ječmen, žita, brokoli, semena) ter obenem pazili na zgoraj omenjene kombinacije in se po obrokih izogibali čaju in kavi, ki onemogočata absorpcijo železa ...

Tekst: Paula Bobanović in Petra Arula, foto: Mare Milin

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri