Ekološko sadje in zelenjava: Vstopite v vrt zdravja

Že ob prvem srečanju je bilo očitno, da se Kornelija Benyovsky Šoštarić, avtorica knjižne uspešnice Zeleni kvadrat ter znana vrtnarica na hrvaški televiziji, drži tega, kar neutrudno svetuje.

Na zagrebškem Cvetnem trgu mi je najprej podala roko v pozdrav, potem pa stegnila še drugo, v kateri je držala vrečko organskih jabolk naravnost z njenega ekološkega vrta. Jabolka niso bila ne velika ne pravilnih oblik, a s svojim intenzivnim vonjem so mi ves čas najinega pogovora pritegovala pozornost. Tega ob jabolkih že dolgo nisem začutila. Stara, skoraj pozabljena sorta, ki jo težko najdete ne tržnicah, kaj šele v trgovinah, je na Kornelijinem vrtu že dolgo doma.

Ne mikajo je veliki, sijoči plodovi, če niso naravni prebivalci našega podnebja, temveč tega jo zanima, kako so sadili naši predniki, kako so njihovi vrtovi uspevali brez umetnih gnojil in pesticidov, teorijo pa je kmalu preizkusila tudi v praksi.

Približno 50 kilometrov od doma v Zagrebu je kupila kos zemlje in tam začela eksperimentirati z organsko, naravno vzgojo. Rezultat njene radovednosti je knjiga Zeleni kvadrat, zdravje iz organskega vrta, v kateri je zbrala vse svoje izkušnje vrtnarke preizkuševalke.

Preizkus in napaka

"V knjigi pišem o svojih izkušnjah in poskusih. Pišem to, kar sem doživela sama, vključno z vsemi svojimi napakami. Zdi se mi, da se drugi lahko učijo iz mojih napak. Sem mestni otrok. Nisem odraščala ob rastlinah in zemlji, temveč sem se s tem začela ukvarjati zaradi radovednosti in ljubezni do narave."

"Ta interes me je priganjal, naj berem, raziskujem, preizkušam. Preizkusi so zelo pomembni, ker je vsak vrt poseben, ima drugačno mikroklimo, drugačno zemljo, drugačne pogoje. Če ne poskusiš sam, ne boš ugotovil, kaj je najboljše za tvoj vrt," začne svojo zanimivo zgodbo vrtnarka, ki je napisala knjigo o organski vzgoji. Pravi, da ni želela kopirati tuje literature, temveč se je odločila upoštevati domače pogoje in možnosti.

Naravna hrana

"Zavedam se časa, v katerem živimo – veliko ljudi bi se morda želelo ukvarjati z vrtnarjenjem, a nimajo ne sredstev ne časa. Upoštevala sem prav ta dejstva. Toda obenem je na Hrvaškem precej zemlje in veliko ljudi živi v hišah, kar pomeni, da imajo tudi dvorišče okoli hiše, ki je ali urejeno klasično, kar pomeni travnik in okrasne rastline, ali pa zanemarjeno, namesto tega bi lahko imeli vrtove.

"(Op. p.: V Sloveniji lahko zemljo za vrt najamete že za en evro na leto, za ugodne cene lahko najamete tudi njivo.) Zadošča tudi povsem majhna površina, zato sem knjigo poimenovala Zeleni kvadrat. Če je nekaj koristno, tako kot vrt, ni nujno, da je na videz neprivlačno, in to sem želela pokazati s to knjigo," pravi Kornelija ter omenja tudi drugo plat zamisli o vrtnarjenju.

Kornelijina želja je, da vrtnarstvo prelevi v svojevrsten življenjski slog.

"Kulinarični trendi se spreminjajo, sveža in naravna hrana postajata vedno bolj zaželeni," pravi naša sogovornica, ki trdi, da bi temu morali slediti tudi trendi v pridelavi sadja in zelenjave. Včasih ni strogega nadzora in žal ni vse, kar kupite pod oznako naravno in organsko, resnično organsko.

Tudi Kornelija pravi, da kljub izobrazbi in izkušnjam ne more z gotovostjo prepoznati naravno pridelanega sadja in zelenjave. Toda vedno se izogiba tistem, ki je enake velikosti, oblike in barve, ker je to znak, ki zagotovo kaže, da je vzgojeno na plantažah, kar vključuje pesticide in druge strupe.

Lep plevel

"Edina možnost, da boš vedel, kaj je v tistem, kar ješ, je, da to sam pridelaš. Čeprav imam na vrtu skoraj vse, kar potrebujem, včasih kupujem sadje in zelenjavo in takrat izbiram prodajalce, ki jim zaupam, ali pridelke izmenjam s sosedi na vasi. Vem, kdo ima dobro skuto in smetano, kdo ima sveža jajca," razkriva in dodaja, da ima v svojem krogu znancev vedno več oboževalcev vrtov, mestnih ljudi, ki ob koncih tedna komaj čakajo, da bodo obiskali svoje vikende in se ukvarjali s svojimi rastlinami.

Čeprav je želela pokazati, da je vzgoja rastlin preprosta in da to lahko počne vsak, je kljub njenim opogumljajočim besedam moj pogum šel po gobe v hipu, ko sem odprla platnice njene debele knjige. Toliko podrobnosti in možnosti je, ki jih ta avtorica ponuja, da ne vem, kje bi začela. Kaj narediti s kosom zemlje sredi mesta, pokritim s plevelom? Kako se ga znebiti, kje začeti, kaj posaditi? Kornelija se neštetih vprašanj loteva sproščeno.

"Najprej je treba izpuliti plevel. To je najbolje narediti, ko je zemlja vlažna. Zemljo lahko pokrijemo s folijo – tako bo plevel prikrajšan za sonce in vodo ter bo odmrl. Toda plevel se bo obnavljal, zato ga bo treba ves čas puliti in ga puščati v enem kotu, naj gnije, ker se tako ustvarja kompost. Toda ni treba izpuliti vsega. Obstaja tudi lep plevel. Če vam je všeč, ga pustite. Ni treba, da je vrt urejen 'kot lekarna', in plevel obenem ščiti zemljo pred izsuševanjem," pravi Kornelija.

In nadaljuje: "Če je zemlja slaba, na primer, če je včasih ne njej stala zgradba, jo lahko popravimo. Začeti moramo z enostavnimi rastlinami, najraje z začimbami ali zelišči. Zelo preprosto je posaditi meto ali kamilico. Za okras lahko posadite tudi ognjič, ki raste brez težav. Tako bo dvorišče vsaj dišalo in boste vedno nabrali šopek cvetja ali imeli za čaj," pravi naša vrtnarka, a jaz z odgovorom nisem zadovoljna.

Rada bi posadila nekaj, kar bo končalo na mojem krožniku. Poleg bazilike in peteršilja končno omeni zeleno, blitvo, grah in fižol. Pravi, da so zelo preprosti za vzgojo in primerni za vsakega začetnika.

Organska vzgoja ...

ima svoje zakonitosti in ena od njih je popolno izogibanje pesticidom. Kako se potem znebiti zajedavcev?

Kornelija ima rešitev: "O odnosih med rastlinami in izkoriščanjem njihovih točno določenih lastnosti sem se naučila marsičesa; že nekateri vonji na primer preganjajo zajedavce. Bolhač je repelent in na nekaj metrov preganja žuželke. Po drugi strani nekatere rastline privlačijo žuželke in jih bom sadila, da bom na primer zaščitila zelje."

"Močne arome, kot so čili paprike ali česen, preganjajo žuželke in če naredimo raztopino iz teh sestavin ter z njimi škropimo vrt, bomo dobili naravni pesticid brez škodljivega delovanja. Proti zajedavcem se lahko bojujemo tudi tako, da na vrt pritegnemo določene živali, kot so jež, kuščar, sinička ali netopir. Vsaka ptica spomladi, ko gnezdi, poje na tisoče žuželk na dan. Ptice ves čas čistijo. Ne preganjajte živali z vrta," poudarja Kornelija, "ker boste v nasprotnem morali uporabljati strupe. Le neizobražen človek loči živali od rastlin. Živali so preprosto premični del vrta."

Kot v gozdu

"Blitva raste celo leto, trgajo se zunanji listi, ker v notranjem delu raste kar naprej. Grah je preprost, ker z njim ni nič dela. Nizek stročji fižol lahko raste tudi na balkonu, na vrtu pa bo rasel celo brez gnojil," se Kornelije ne da več ustaviti.

S strastjo mi razlaga, da je naravo treba posnemati, saditi različne rastline drugo ob drugi in tla med njimi pokrivati s posušeno travo ali senom, da bi preprečili njihovo izsuševanje in upočasnili rast plevela.

"To je kot v gozdu," pravi Kornelija. "Ko list pade na tla, ga nihče ne umakne. Ustvarja se naraven kompost in zaščitna plast. Najbolj nenaravno je imeti golo zemljo med rastlinami, ki poka, se suši, in ko nastane skorja, niti ne more vpijati vode. Če vrt poleg tega obkrožim z rožami, ki ga bodo ščitile pred vetrom, ki je poleg sonca glavni krivec za izsuševanje zemlje, je uspeh zagotovljen."

Hribčki in vdolbine

Kornelija mi razlaga, kako naravo na vrtu lahko posnemamo še drugače – z ustvarjanjem hribčkov in vdol­bin. Tla so v naravi le redko ravna in to ima tudi dobre učinke na rastline. Nekatere iščejo več svetlobe in manj vode, nekatere želijo več vlage. Slednje bomo sadili v vdolbinah, v katerih se bo voda zbirala naravno.

Tako bomo prihranili vodo, ki postaja čedalje bolj omejen vir na Zemlji, pravi Kornelija. Da jo bomo ohranili, je za vrt treba uporabiti tudi ostanke vode iz gospodinjstva, npr. vodo, v kateri smo nekaj kuhali.

Na teh straneh ni dovolj prostora za vse Kornelijine nasvete in vrtnarske trike, ki navdušujejo tudi urbane stanovalce z asfalta.

Toda enega se je vsekakor treba držati: "Če v tem ne uživate, se raje ne spuščajte v vrtnarjenje. To je tako kot v kuhinji – če ne kuhaš z ljubeznijo, ne bo dobro izpadlo. Meni vrtnarjenje ni napor, prav nasprotno – uživam v njem in si vedno želim še. Življenje, ki mrgoli okoli mene, in dišave, ki se širijo, se mi zdijo čudoviti in se jih ne da opisati," sklene vrtnarka, ki širi dobre zamisli in namen, da se vrnemo k vzgoji in prehrani svojih prednikov.

Iva Jerković, fotografije: Nino Šoštarić, Shutterstock

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja