Meditacija: podrobni in uporabni napotki za začetnike

“Naučiti se, kako meditirati, je nekaj najboljšega, kar lahko znate v življenju, saj imate moč, da sami bistveno okrepite svoje fizično in psihično zdravje,” je prepričana novinarka in učiteljica joge Špela Sila, ki je z nami delila uporabne nasvete za začetnike na področju meditacije.

Meditacija: podrobni in uporabni napotki za začetnike (foto: osebni arhiv/Špela Sila) osebni arhiv/Špela Sila
30. 9. 2017

Sedeti v tišini in meditirati je bilo včasih za moj nemiren duh nekaj nepredstavljivega. Seveda, če mi pa nihče ni pokazal, kako se sploh lotiti meditiranja. “Pač usedeš se, zapreš oči in meditiraš,” so mi govorili. A vendar ni tako preprosto, če se še nikoli prej niste srečali z meditacijo.

Če ste kdaj poskusili na takšen instant način, vas je po vsej verjetnosti (tako kot mene) hitro kje kaj začelo žuliti, boleti, misli v vaši glavi pa so divjale kot ponorele, zato verjamem, da je bil občutek vse prej kot prijeten in ste meditacijo opustili.

Nikoli ne bom pozabila vtisa z nekega tečaja meditacije, ki se ga je udeležil eden od mojih tečajnikov joge. O svoji izkušnji je povedal tole:

“Posedli so nas na tla v krog in morali smo se usesti po turško, nato smo bili deležni nekaj uvodnih besed in že je sledilo ‘meditiranje’. Meni nikakor ni šlo, saj me je od samega začetka bolel kolk in sem sprva mislil samo na to, nakar sem postal še lačen in samo čakal, kdaj bo konec. Od tedaj nisem več meditiral.”

Žal je bil deležen neprimernega pristopa k uvajanju v meditacijo, najpogostejša napaka pa je prav nepravilen položaj.

Sedeč položaj 'po turško’ (v jogi mu pravimo sukhasana in ima veliko variacij) je za številne posameznike neudoben, še posebej, če moramo v njem vztrajati dalj časa, kar je pri meditaciji zaželjeno. Pogosto se pojavijo bolečine v kolkih, kolenih in/ali gležnjih, kar posledično povzroči tudi napetost v hrbtu.

Eden najpomembnejših dejavnikov prijetne izkušnje meditacije je tako sedeč položaj, ki izponjuje dva ključna pogoja: udobnost in sproščenostNa spodnji fotografiji na primer meditiram v udobnem sedečem položaju, pri katerem uporabljam jogijski pripomoček - bolster.

Kako torej pravilno meditirati?

1 Priprava prostora

Preden začnemo z meditacijo, se nanjo ustrezno pripravimo. Zagotovimo si primeren prostor in čas. Izberimo si mirno okolje in tisti del dneva, ko vemo, da lahko za kratek čas pobegnemo od vsakodnevnih obveznosti (telefon naj bo izklopljen). Poskrbimo tudi za prijetno temperaturo prostora.

Bolj kot močna je primerna zastrta svetloba. Lahko si prižgemo svečko, morda zavrtimo kakšno sproščujočo glasbo, ni pa nujno. Sama prisegam na tišino.

2 Priprava telesa

Kadar na svojih tečajih joge učim meditacijo, to vedno storim ob koncu prakse, saj so naša telesa na začetku vse prej kot sproščena.

Običajno smo utrujeni, ker je za nami pester dan v službi, ki smo ga po možnosti večinoma presedeli za računalnikom, zato priporočam, da pred meditacijo naredite prakso joge (ali kakšne druge raztezne vaje, s katerimi običajno razgibate svoje telo, raztegnete mišice, sprostite napetosti).

3 Izbira položaja, usmerjanje pozornosti na dihanje, koncentracija

Nato zavzamemo UDOBEN položaj. Ne morem dovolj poudariti, kako zelo je pomembno, da vam je udobno, da niste lačni, pa tudi ne povsem siti, saj vas v tem primeru lahko tišči v želodcu. Tam bo kmalu pristala tudi vaša pozornost in meditacije bo nemudoma konec.

Če nikakor ne morete najti udobnega sedečega položaja, v katerem lahko vztrajate dalj časa, lahko meditirate tudi leže. Tega položaja se sicer ne priporoča, ker vodi v spanje, pri meditaciji pa je ključno, da ostanete budni.

Če lahko sedite v sukhasani, naj bo vaša drža čim bolj sproščena. Teme teži proti stropu, ramena so stran od ušes, prsni koš je odprt, kolena sproščena (če čutite napetosti v kolenih ali kolkih, si lahko pomagate tako, da jih podložite z jogijskimi kvadri), medenica pa je v nevtralnem položaju.

Ko zavzamemo udoben položaj, zapremo oči in vso pozornost usmerimo v prostor, v katerem smo.

Zavedamo se sebe v tem prostoru. Zavedamo se stika telesa s podlago, ki nam daje trdno, varno oporo. Nato se s pozornostjo sprehodimo po celem svojem telesu in zavestno sprostimo čisto vsak del telesa.

Še posebej pozorni bodimo, da sprostimo obraz. Pogosto namreč stiskamo čeljust. Naj se čeljust razmakne, jezik pa svobodno zaplava v ustni votlini.

Pozornost nato usmerimo na svoj dih in ga za začetek samo opazujemo.

Zaznamo, kako dih skozi nosnici vstopa, kako polni naše telo in kako skozi nosnici izstopa.

Nato priporočam izvedbo dihalne vaje, ki sem jo podrobno opisala v članku Polno jogijsko dihanje - vaja, ki nas v trenutku pomiri. Naredite poljubno število ponovitev, pozornost ves čas ohranjajte na dihanju.

Potem opustimo polno jogijsko dihanje in zadihamo spontano v svojem naravnem ritmu.

Za zaprtimi očmi nato usmerimo pogled v prostor nekaj centimetrov pred seboj, a pri tem pazimo, da ne ustvarimo v očeh pritiska. Do tega pogosto pride, če jih obračamo navzgor v točko med obrvema.

Prav tako se ne osredotočajte na čelo, ampak pogled usmerjajte vodoravno, kot bi gledali predse.

Z zaprtimi očmi samo nežno in ljubeče strmimo v prostor pred seboj.

Občutenje telesa se bo počasi izgubljalo (v nekem trenutku ga ne boste več čutili), vse bolj žive pa bodo postajale vaše misli.

4 Utišanje misli in potovanje v globino duše

Ko z zaprtimi očmi zberemo pozornost pred seboj, pogosto začne um z mislimi motiti našo koncentracijo. Razmišljati začnemo o naših problemih, o preteklosti in načrtih za prihodnost. Ukvarjamo se z mislimi o družini, službi, prijateljih. Misli so lahko dobre ali slabe, vse pa nas željo na vsak način odvrniti od meditacije.

Način, kako ukrotimo svoje begajoče misli, je, da jih pustimo pri miru in jih samo opazujemo, brez vpletanja čustev.

Na probleme skušamo pogledati tako, kot da niso naši. Svojim vadečim rada rečem, naj si misli predstavljajo kot oblake na nebu, ki prihajajo in odhajajo. Z vztrajnostjo bomo prišli do jasnega neba - do stanja brez misli.

Od tu naprej samo smo. Potopljeni v svojo notranjost, iz katere veje neizmeren mir.

Kako globoko vase boste šli od tu, prepuščam vam.

Moj zadnji nasvet pri raziskovanju vašega notranjega vesolja in globine duše je le še, da se samo prepustite in opazujete, kar se dogaja. Ko začutite, da je dovolj, počasi pridite nazaj.

Priporočam, da začnete z 10 do 15 minutami meditacije na dan, nato pa čas postoma podaljšujte.

Kaj prinaša redna meditacija?

“Znanstvene raziskave so potrdile, da lahko meditacija izboljša naše telesno in duševno stanje,” v knjigi Meditacija za notranji in zunanji mir piše Rajinder Singh in navaja še:

“Za mnoge bolezni, povezane s stresom, kot so na primer bolezni srca, težave z dihanjem in problemi z želodcem, zdravniki priporočajo meditacijo.

Ko smo v meditativnem stanju, pozabimo na telo, naši udi so poponoma sproščeni. Pri popolni koncentraciji se celo ne zavedamo telesnega neugodja ali bolečine.

Pravijo, da je ena ura popolne koncentracije med meditacijo enakovredna štirim uram spanja. Tako lahko kljub zaposlenosti v našem vsakdanu z meditacijo dosežemo enak učinek kot pri daljšem počitku. Iz meditacije se vrnemo z obnovljeno močjo.

Meditacija nam omogoči stik z notranjo močjo. Ta moč se manifestira kot ljubeča svetloba. Ko v sebi pridemo v stik s to svetlobo, občutimo globok mir, blaženost in srečo.

Spoznavamo, da je življenje več kot samo fizični svet, da je naše življenje na tem svetu samo začasno bivanje, ki traja 50, 60, morda 100 let, da je življenje onstran, v višji realnosti. Življenjski problemi nas tako manj prizadanejo, predvsem pa se naučimo gledati nanje z drugega zornega kota.

Z meditacijo povečujemo našo sposobnost koncentracije in našo učinkovitost v vsakodnevnem življenju. Z redno vajo postanemo sposobni obvladati svojo pozornost, ki jo lahko usmerimo kamorkoli želimo, naj bo to študij, kariera, šport, umetnost ali reševanje problemov.

Uspeh je posledica vztrajnega delovanja in osredotočene pozornosti, kar razvijemo prav z redno meditacijo. Usmerjeno delovanje nam omogoči, da se odlikujemo na vsakem področju, ki si ga izberemo.”

Začnite se poglabljati vase in odkrijte čudovite stvari, ki ležijo v vas.

Napisala: Špela Sila, novinarka in učiteljica joge

Fotografije: osebni arhiv

Vir. Meditacija za notranji in zunanji mir (Sant Rajinder Singh)

Preberite še druge članke avtorice: Kaj sploh delamo na jogi in za koga je še posebej primerna in Polno jogijsko dihanje - vaja, ki nas v trenutku pomiri

Priporočamo tudi: To je temeljna težava današnje medicine

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri