Brezdelje je resnično težko delo

Bolj kot z nepretrganim delom imajo mnogi ljudje težave z brezdeljem.

27. 6. 2013

Ljudi, ki bi se opredelili za lenuhe, skorajda ne moremo najti. Počne človek kaj narobe? Bi se moral učiti od živali?

Vse od izgona iz raja človeštvo bremeni prekletstvo jeznega stvarnika:

“V potu svojega obraza boš jedel kruh.”

Da se nihče ne bi mogel z zvijačo izmakniti prekletstvu, je katoliški moralni nauk lenobo razglasil za smrtni greh.

Apostol Pavel je za nekoliko razpuščeno cerkveno občino v Solunu oblikoval maksimo, ki so jo zapisali celo v ustavo Sovjetske zveze:

“Kdor ne dela, naj ne je.”

In da bi bil dobrodelnosti res deležen le tisti, ki dejansko ni bil sposoben delati, sta cerkev in oblast več stoletij skrbno ločevala med dobrimi reveži in slabimi berači.

Tako mišljenje se do danes ni bistveno spremenilo. Lenuhi celo v družbah z visoko brezposelnostjo nimajo veliko prijateljev.

V najboljšem primeru se lahko sklicujejo na Paula Lafargueja, zeta Karla Marxa. Leta 1883 je na veliko začudenje tako kapitalistov kot socialistov tedaj revolucionarno “pravico do dela” obsodil kot krivo vero, ki ne pristoji človeku. Po njegovih besedah bi razvoj kulture lahko dosegli le z zavračanjem dela in uživanjem.

Za resnično lenarjenje, polno užitkov in vztrajno nepočetje, večini primanjkuje talenta. Toda kdor ničesar ne počne – kaj pravzaprav počne? Nič? Ne bo držalo. Dan si zapolni z aktivnostmi, ki morda v očeh zaposlenega ne veljajo za delo. Toda ali je zato len?

Le redko je kakšna zahodna družba brezdelje pojmovala kot nalogo. Brezdelje je treba namreč nenehno vaditi. Kaj se bo dogodilo neveščim, lahko vidimo iz primerov številnih v poklicu uspešnih moških, ki po upokojitvi prej umrejo, preden bi se jim uspelo poleniti. Ker ne vedo, kako deluje nedelovanje.

Toda brezdelje pravzaprav sploh ne obstaja.

Podjetje za intelektualna dela v glavi vsakega posameznika pozna 24-urni delovni čas in obratuje tudi med spanjem. Elektrarna možgani se ne ustavi niti za sekundo. Celo v popolnem mirovanju telo vsako uro porabi in proizvede energijo 100-vatne žarnice. Pljuča vsak dan priskrbijo vsaj 360 litrov kisika za življenjsko pomembne funkcije metabolizma, če srce udari stotisočkrat. Življenje postavlja lenobi tanke meje.

In ukazuje počitek.

Veliko si ga privoščijo celo živali, ki jih ima človek za vzor – mravlje, čebele, veverice, bobri.

Tudi izjemno hitri kolibri 80 odstotkov dneva preživi na veji. Kralj levov 20 ur na dan preleži na svoji leni koži in se le za kratek čas pojavi, da bi jedel.

Evolucija nagrajuje najugodnejše razmerje med porabo in izkupičkom.

Ne delajte odvečnih gibov. Kdor je preveč aktiven, tega kaznuje življenje. Kar povezuje leva, kolibrija, človeka in miš, je za vse veljavni, precej neomajni zakon omejenega energijskega proračuna.

Odrasel organizem ima za življenje na voljo 2500 kilodžulov na gram telesne teže. Zato zahteva preudarno gospodarjenje. Nekateri narodi se že približujejo temu cilju. Od vseh industrijskih narodov na vsem svetu si Nemci privoščijo najkrajši delavnik; Japonci, Američani, Švicarji, Grki in Irci so aktivni do 25 odstotkov več.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri