Bianca Žvorc Morris: “Če izgubimo še naše naravne prednosti, Slovenija ne bo imela ničesar več.” - Zdrave odločitve - Sensa.si

Bianca Žvorc Morris: “Če izgubimo še naše naravne prednosti, Slovenija ne bo imela ničesar več.”

Bianca Žvorc Morris je poslovna ženska polna idej in projektov, katerih namen je delati dobro za človeštvo, živali in planet. Prekmurka, ki živi in dela v Nemčiji, je spregovorila o problemu škodljivosti uvoženih oblek iz Azije, rešitvah ter delu v tujini in Sloveniji.

bombaž (foto: profimedia) profimedia
19. 4. 2016

Bianca, ljudje počasi ugotavljamo, da ni vseeno, kaj jemo, malo počasneje tudi to, da ni vseeno, kaj dajemo nase in iščemo naravno kozmetiko, zdaj pa slišimo še, da moramo biti pozorni na to, kaj nosimo. Zakaj?

Na žalost se poleg vsega ostalega (hrana, okolje) počasi zastrupljamo tudi z oblačili, kar je še posebej usodno za naše najmlajše. Koža je naš največji organ, a nas žal ne zaščiti pred kemikalijami, ki pridejo v stik s kožo, je prepustna - za ene spojine manj, za druge bolj. Strupi v hrani gredo skozi črevesje in ledvice, kjer se lahko izločijo še preden gredo v krvni sistem. Kemikalije, ki jih absorbiramo preko kože, pa ne gredo skozi varnostni sistem, ampak direktno v krvni sistem. Še posebej je ta absorpcija večja, če smo ogreti, saj se pore bolj odprejo. Kemikalije lahko tako najdemo tudi po raznih organih in nadvse zaskrbljujoče - v maternici in spolnih organih žensk.

Greenpeace s svojimi kampanjami že leta opozarja na resnost situacije, vendar ljudje še vedno ignorirajo opozorila. Analizirali so mnoge izdelke (oblačila in obutev) najbolj znanih in popularnih znamk ter posebno pozornost namenili otroškim oblačilom. Rezultati so bili žalostni in grozljivi. Analiza 82 otroških tekstilnih izdelkov priznanih blagovnih znamk iz 25 držav (med njimi sta tudi Avstrija in Italija) je pokazala, da so bile nekatere kemikalije strupene, spet druge so imele takšno moč, da so ribe moškega spola spremenile v ribe ženskega spola, zaradi sintetičnih hormonov. Kemikalije, ki so jih našli v otroških oblačilih (in obutvi), dokazano povzročajo alergije, hormonske spremembe, moteno delovanje ščitnice, motnje v razvoju živčevja, motnje v razvoj spolnih organov. Pomemben faktor je tudi občutljivost posameznika. Drugi simptomi pa so lahko tudi glavoboli, težave pri koncentraciji in učenju, slabosti, bolečnine v mišicah, omotičnost, težave pri dihanju, temni krogi pod očmi, rdeča ušesa in ličnice, hiperaktivnost...

Bianca Žvorc Morris

Imaš kak enostaven nasvet za bolj zdrave in etične rešitve pri nakupu oblek?

1. Vsa nova oblačila (tudi obutev, če je to možno) operimo z ekološkimi detergenti in mehčalci. Lahko jih najdemo v vseh drogerijah ali naredimo svoje naravne pralne praške in mehčalce.

2. Lahko nosimo podedovana ali kupimo že nošena oblačila.

3. Kupimo izdelke iz čim bolj naravnih materialov, kot je ekološki bombaž (pozornost na certifikat GOTS), konoplje in lanu (100% naravnega), moderni so tudi novi materiali iz kopriv, alg in bambusa (naj bodo tudi ta ekološko pridelana s GOTS certifikatom, če je mogoče).

Ljudje preprosto ne razmišljajo, ko zadnje evre mečejo za poceni oblačila, da jih mečejo v lastno pogubo in v pogubo slovenske ekonomije, da mogoče škodujejo lastnim otrokom. Zaradi ekonomskih razlogov ljudje raje posežejo po poceni oblačilih, vendar običajno dolgoročno porabijo več, kot če bi se odločili za manj nakupov kvalitetnejših in bolj zdravih oblačil. Tisti, ki bi si lahko privoščili zdrava in trajnostna oblačila, pa so osredotočeni na nakup popularnih, prestižnih znamk, ki imajo izjemno velike marže na račun znanega imena.

proizvodnja tekstila

Kitajska (tudi Bangladeš, Indonezija...) ostaja največja proizvajalka tekstila na svetu in hkrati tudi največja uporabnica kemikalij, zato Greenpeace poziva kitajsko vlado, naj pomaga zaustaviti uporabo nevarnih kemikalij v tekstilni industriji. Nevarne kemikalije pridejo v oblačila že preko rastlin (bombaž je najbolj kemično obdelana rastlina na svetu s pesticidi, herbicidi in insekticidi) ali umetnih snovi iz katerih je tkan tekstil (poliamidi, poliestri, viskoze, acetati...). Še več kemikalij se doda tekstilom za lažje likanje, odpornost proti madežem in ognju, da se prepreči statičnost, gljivice, neprijetne vonje, proti bakterijam, da se materiali ne krčijo in raztezajo. Danes so vsa oblačila nasičena z perfluoriranimi kemikalijami (PFC), ftalati in plastifikatorji (PVC - mehčalci plastike). V previsokih vrednostih ima lahko PFC negativne učinke na plodnost in imunski sistem ter lahko vpliva na tvorbo rakastih celic. Greenpeace je odkril nevarne količine v 33 analiziranih vzorcih izmed 35! Tudi ekološke naravne materiale lahko naredijo strupene z barvili. Večina današnjih barvil je sintetičnih, saj so izrinila naravna, ki so bolj neobstojna in dajo manj intenzivne barve. Boljše je barvilo (obstojnejše, bolj intenzivna barva), bolj so nevarne kemične spojine v barvilu. Dodatno pa še vse izdelke "zaščitijo" s kemikalijami ob dolgem prevozu na ladjah iz azijskih dežel proti gljivicam, bakterijam, žuželkam in glodavcem (največ se uporabljajo organokositrne spojine).

V nevarnosti nismo samo tisti, ki nosimo ta oblačila, ampak še bolj delavci na poljih z bombažem, v tkalnicah, obratih, kjer barvajo tekstile, šivalnicah in tudi trgovinah, kjer razpakirajo izdelke in jih dajo na police (uporabljajo tudi parfume, da zamaskirajo vonjave kemikalij). S pranjem (tudi doma) in v tekstilni industriji v vseh fazah (tkanje, barvanje, pakiranje) se te kemikalije izločajo v reke in naravo, kar povzroča ekološke mini katastrofe. Priča smo rdečim, roza in vijoličnim rekam na Kitajskem, masovnim pomorom rib in živali, uničevanju rodovitne zemlje, zastrupljanju podtalnice, preko katere se zaključi krog s pitjem vode ljudi. Cele vasi so včasih zastrupljene in obolevajo zaradi bolezni, tudi pri nas podtalnica ni varna. Po zakonu bi vse tovarne morale prečistiti onesnaženo vodo pred izpustom, vendar se to v realnosti žal ne prakticira. Profit je tudi tukaj vodilo, zdravje potrošnikov in planeta Zemlje pa nepomembno. Če povrh uporabljamo še ne-ekološke detergente in mehčalce za perilo, problem samo povečujemo.

Ko vidiš napis "made in China/Bangladesh" ali podobno, kaj storiš?

Oblačil, pohištva, raznih modnih dodatkov, torbic, avtov in prehranskih izdelkov iz Azije ne kupujem, z izjemo kakšnega matcha praška iz Japonske od ljudi, ki jih poznam. Na žalost pa smo prisiljeni kupiti računalnike in pametne telefone, kar me zelo moti, saj s tem podpiramo moderno suženjstvo in uničujemo naše gospodarstvo. A računalniki in pametni telefoni narejeni v EU/ZDA skorajda ne obstajajo oziroma so izjemno dragi in jih ni enostavno najti. Upam, da se bo tudi to kmalu spremenilo.

Iz kje izvira blago, ki ga uporabljaš za svoje BeeZeeEcoLand izdelke?

V projektu BeeZee EcoKid/BeeZee EcoLand izdelujemo ekološka oblačila, nakit, igrače in dekoracije za dom. Ekološki bombaž zraste na poljih v Afriki (vas Meatu), Turčiji in nedavno tudi Španiji, vse je tkano v Veliki Britaniji in Španiji, razen čipk, ki so narejene v Mariboru. Podjetja, ki so nam tkala materiale iz Italije in Slovenije so žal propadla že leta nazaj, kar ni bilo enostavno za naš projekt. Bambus, ki ga uporabljamo, pride iz Indije in je tkan in barvan v Veliki Britaniji. London je trenutno center trajnostne mode in ima dosti večjo izbiro kot kdorkoli v EU. Lan pa je nemškega izvora in prav tako tkan in barvan v Londonu. Potrebovala sem osem let, da sem našla zares zanesljive, kvalitetne dobavitelje, ki imajo certifikate pravične trgovine in ekološke materiale, čigar pridelava pomaga lokalnim skupnostim in oživlja tradicionalni ekološki način gojenja rastlin.

Bianca Žvorc Morris

Premurka, ki živi v Nemčiji, je lažje delati v Nemčiji? Smo Slovenci še preveč gluhi za zdrava oblačila?

Zelo težko je živeti in delati tudi v Nemčiji, še posebej po dolgoletnem delu, uspehih ter profesionalnih zmožnostih, ki sem jih bila deležna za časa življenja v ZDA. Nemci so ekonomski nacionalisti, zveni grdo, ampak s tem malo posplošim dejstvo, da izvažajo vse (tone nekvalitetnih in poceni izdelkov, katerih je Slovenija in EU prepolna) ter le redkim tujim podjetjem dovolijo uvoz. Poznam kar nekaj slovenskih podjetij, ki so lahko prišli na nemški trg samo pod pogojem, da prodajajo svoje izdelke preko Italije ali ZDA z napisom "Made in Italy" ali "Made in USA". Ta ekonomska dominanca mi ni všeč. V Sloveniji izdelujemo dosti bolj kvalitetne izdelke, a ker izdelujemo manjše količine, so ti izdelki dražji in zelo težko konkuriramo v tujini, kjer je vse prežeto z azijskimi izdelki. Zato že desetletje govorim, da lahko Slovenija konkurira globalno ekonomsko samo z visoko kvaliteto, inovativnostjo, ekološkimi izdelki (hrana, voda, kozmetika, oblačila, nakit, turizem...) in ne količino ter poceni izdelki. Prihodnost pripada najboljšim inženirjem, inovatorjem, dizajnerjem in znanstvenikom, saj se bomo soočali z vse večjimi ekološkimi krizami. Osnove dobrine, kot so čista hrana, voda, zrak in inovacije, ki nam bodo pomagale živeti v boljšem sožitju z naravo, bodo vse bolj želene in cenjene.

Najbolj zahtevno je sodelovati s Slovenci in slovenskimi trgovinami, saj imajo raje uvoženo, ker imajo od tega večje profite, kot od nas. Z nemškimi strankami (in vsemi ostalimi) nimam težav, najdejo nas sami in ostanejo z nami dolga leta. Kar se tiče trgovin pa, sprva so običajno navdušeni in želijo vse naše izdelke, ko povem, da smo slovensko podjetje, pa mi zaprejo vrata. Hkrati nas Nemci podpirajo, nemške trgovine pa ne, kar je včasih prav bizarno. Želim pa ohraniti podjetje v Sloveniji, čeprav imamo previsoke davke in je gospodarstvo izčrpano, zaradi prevelikega in preveč zapravljivega javnega sektorja (tu govorim o razni birokraciji, ki je ne rabimo).

No, vedno sem optimistična, v končni fazi bi vsi, ki smo zapustili Slovenijo najraje spet živeli v Sloveniji, vendar ne najdemo zaposlitve. Nimamo poznanstev in vez, mi pravi dosti Slovencev v tujini, in trg je zelo majhen. Je pa Slovenija zame najlepša država na svetu in vsak dan upam, da nihče ne poseka naših gozdov in pomori naših divjih živali ali zastrupi naše zemlje in vode. Vsak dan upam, da se ljudje zavejo, če izgubimo še naše naravne prednosti, Slovenija ne bo imela ničesar več.

Pripravila: Ana Vehovar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri