Z denarjem na potovanjih podpirajte predvsem lokalne ljudi, ki ga najbolj potrebujejo.
Kot diplomirana organizatorka v turizmu in gostinstvu se nenehno izobražujem o turizmu in kulinarični ponudbi dežel, po katerih potujem. Tretjerazredne dežele in dežele v razvoju se večinoma preživljajo in vzdržujejo preko prilivov iz turističnih storitev, zato s potovanji – ko denar zapravljamo na primer za nastanitve in različne storitve – posledično prispevamo k razvoju njihove ekonomije in gospodarstva.
Denar je vsekakor izredno močno orožje, zato je treba pozorno paziti, kam ga usmerjamo. Usmerjajmo v tiste storitve oz. objekte, ki ta denar najbolj potrebujejo. Velike hotele in resorte si največkrat lastijo premožni tujci, ki si jih seveda lahko privoščijo. Ko torej plačamo noč v hotelu, gre skoraj celoten izkupiček v njihov žep. Res je sicer tudi, da večji hoteli po navadi zaposlujejo lokalne ljudi in jim s tem nudijo možnost zaslužka ter posledično možnost za višjo izobrazbo.
Vendar pa v primeru, ko se odločimo prebivati v gostiščih domačinov, ki imajo na voljo le dve ali tri sobe, ves denar ostane njim. Tudi ko kupimo sadje na lokalni tržnici namesto v veliki trgovini, z denarjem neposredno podpiramo male ljudi. Poleg tega, da v lokalnih družinskih restavracijah dobimo najboljšo kulinarično izkušnjo in zagotovo tudi jemo najbolje, s tem prispevamo k družinskemu proračunu.
Vsak evro, ki ga domačini preko nakupa dobijo v roke neposredno, prispeva k izboljšanju njihovih življenjskih razmer. Poleg tega jim tako omogočimo dostojno služenje denarja in jih spodbujamo k miselnosti, da je za denar treba delati.
Nemočno in včasih čemerno opazujem neizkušene turiste, ki pridejo s šopom denarja v revno deželo in domačinom, predvsem otrokom, dajejo denar! S tem ustvarjajo samo še večje berače! Ali jim ne bi raje posvetili svojega časa, energije in jih česa novega naučili? Vsak pomaga po svoje. Prav zato je del mojih potovanj namenjen tudi obiskom šol in sirotišnic, kjer preživim nekaj časa z manj privilegiranimi otroki, ki imajo neizmerno strast do učenja in hlepijo po zgodbah in znanju.
Vedno jih naučim česa novega, z njimi podelim svoje izkušnje in s tem vsaj malo pripomorem, da bodo z osvojenim znanjem lažje prišli do zaposlitve in zaslužka. Najlažje je pač dati denar, veliko težje pa se je nekomu približati in z njim deliti svoje srce, izkušnje in čas. Prav vsak zmore kaj podariti sočloveku! Ne zanemarjajte drobnih, a srčnih dejanj. Vsaka kapljica v morju je pomembna. Svet se spreminja počasi in vztrajno, tako kot voda, katere tok počasi preoblikuje strugo.
Ob posedanju na ulici z domačini, ko se skupaj smejemo in si pripovedujemo zgodbe, vedno začutim njihovo izjemno spoštovanje. In na koncu vedno ostanejo le dejanja – to, da si turisti vzamemo čas in se iskreno družimo z ljudmi, ki so na prvi pogled tako drugačni od nas, čeprav hitro ugotovimo, da smo si neverjetno podobni.
Že majhen nasmeh, naklonjen pogled in pozdrav pomenijo ogromno. Te geste jim dajo vedeti, da tudi oni veljajo, da so vredni spoštovanja. Svet bomo lahko spremenili šele takrat, ko se bomo začeli povezovati. Ne moremo ga spremeniti, če ne maramo ljudi, če se jih sramujemo, se jim ne znamo približati, ker mislimo, da so manjvredni. Če nimamo radi sočloveka, nimamo pravice kritizirati, kako grd in krut je svet, ker ga posledično takšnega soustvarjamo. Ni treba veliko. Včasih je za to potreben le nasmeh ali pogled. Spoštovanje in razumevanje.
Maja Novak Mayita
Majina potovanja in z njimi povezane projekte lahko spremljate na www.mayita.si in na FB strani Mayita – Essence of life on the road
Celoten članek s potovalnimi nasveti lahko preberete v tiskani reviji Sensa junij/julij
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
