Dolenjska - svet starožitnosti in preteklosti

Nekje na Dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja … Tam so meseci sami maji … - Tone Pavček

Dolenjska - svet starožitnosti in preteklosti (foto: Boris Kuhar) Boris Kuhar
17. 9. 2011

Dolenjska, velika slovenska pokrajina, ki se začne skoraj pri Ljubljani in sega proti Zagrebu, širi se do Kočevja, do vrha Gorjancev, vse do Bele krajine.

In kako raznolika je

To je dežela rodovitnih polj pri Krškem, žlahtnih vinogradov na Trški gori, pod Gorjanci, nad Mirensko dolino in na gričih med 'pušljcem' Dolenjske – Bučko in Škocjanom, kjer so še svoj cviček posvetili rojaku, slavnemu misijonarju in raziskovalcu Belega Nila, Ignaciju Knobleharju. Sladko vince bučensko … je tu doma.

Tu ob rečici Radulji in vse do reke Krke je še vedno malo skrivnosten, nam premalo poznan pravljični svet, kjer je še polno starožitnosti, preteklosti, obenem pa je nekaj boemsko žlahtnega v tem koncu Dolenjske in teh prijaznih ljudeh.

Splača se jih obiskati in kdaj zaviti z avtomobilske ceste pri Dobruški vasi in se napotiti najprej proti reki Krki, si ogledati pri Otoku na Dobravi ostanke srednjeveškega trga Gutenwert, ki je bil središče posesti brižinskih škofov in je desetletja veljal za enega največjih srednjeveških trgov pri nas.

Nato sledimo reki Radulji proti njenemu izviru in pripeljala nas bo v Škocjan, kjer si je vredno ogledati mogočno srednjeveško cerkev sv. Kancijana in pred njo kip misijonarja Knobleharja. Posebnost kraja so kamniti dvoločni most, grobne gomile in drugi vidni ostanki obdobja Ilirov, Keltov in Rimljanov v teh krajih.

Ne pozabimo si ogledati Štritovskega jezera pod Bučko, edinstvenega bisera narave, in se povzpeti na z vinogradi posejano Stopno k stari romarski cerkvi Rožmarinske Matere Božje, h kateri so nekdaj radi prihajali celo romarji z Madžarske.

Priporočam tudi obisk etnološkega parka Zagraški log pod vasjo Zagrad s starimi domačijami, avtohtonimi rastlinami in drevesi, z avtohtonimi kameninami in mokrišči. V dolini stoji ob starem globokem vodnjaku s čisto studenčnico že stara, velika lesena s slamo krita kmečka hiša – začetek etnološkega muzeja na prostem.

Nad dolino se dvigajo gorice, Zagraška gora s kmečkim turizmom. Tu je doma cviček. Brez kozarčka rujnega ob žlahtni hrani tudi na tem koncu Dolenjske ne gre. Tradicionalna domača kuhinja se je tu še ohranila in ima tudi nekaj posebnosti.

Dolenjske kepe

Sestavine:

  • 250 g govejega stegna
  • 250 g telečjega plečeta
  • 250 g svežega svinjskega vratu
  • 1 žemlja
  • 100 ml mleka
  • 1 čebula
  • 2 žlici maščobe
  • 1 strok česna
  • 1 jajce
  • sol in poper
  • 1 žlica moke

Testo za paniranje:

  • 100 ml mleka
  • ščepec soli
  • 2 rumenjaka
  • 100 g mehke bele moke
  • 1 beljak
  • olje za cvrtje


Vse tri vrste mesa zmeljemo. Žemljo namočimo v mleku, ožmemo in dodamo mesu. Zmes zabelimo z drobno sesekljano in na maščobi prepraženo čebulo. Primešamo rumenjak, strt česen, začimbe in moko.

Zmes dobro premešamo in iz nje oblikujemo srednje velike mesne cmoke oz. kepe. Povaljamo jih v moki in paniramo v žvrkljanem testu ter ocvremo v ne prevročem olju. Testo za paniranje naj počiva vsaj eno uro, preden ga uporabimo.

Poteček

Za testo:

  • 400 g koruzne moke
  • 1 l mleka
  • sol
  • 2 jajci
  • 1 žlica sladkorja
  • 30 g kvasa
  • maščoba

Za nadev:

  • 500 g skute
  • sol
  • 100 ml kisle smetane
  • 50 g masla


Iz koruzne moke in vrelega mleka naredimo redko testo. Ko se malo ohladi, solimo, sladkamo in umešamo jajca ter vzhajani kvasec.

Testo vlijemo v dobro namaščen pekač za prst debelo. Nato dodamo prav toliko nadeva, ki smo ga zamešali iz pretlačene skute in smetane. Sledi za prst debela plast testa, povrhu namažemo z maslom in pečemo pri 180 ˚C 50 do 60 minut.

Če želimo sladek poteček, dodamo v nadev eno ali dve žlici sladkorja in ga pečenega potresemo s sladkornim prahom, ki smo mu primešali ščepec cimeta.

Dolenjski fižolovi štruklji

Za vlečeno testo:

  • 500 g moke
  • 1 jajce
  • 1 žlica olja
  • sol
  • 1 žlica limoninega soka

Za nadev:

  • 300 g kuhanega fižola
  • 2 jajci
  • 200 ml kisle smetane
  • peteršilj
  • sol
  • poper
  • 2 žlici krušnih drobtin


Vse sestavine zgnetemo v voljno testo. Razdelimo ga na 3 hlebčke, ki jih po vrhu premažemo z oljem in pustimo na pomokani deski pokrite počivati pol ure.

Nadev pripravimo tako, da fižol pretlačimo, mu dodamo smetano, 2 jajci, sesekljan peteršilj, sol, poper in ga zgostimo še z drobtinami.

Hlebčke testa razvaljamo in namažemo z oljem. Testo tanko razvlečemo in porežemo debele robove. Testo namažemo z nadevom in ga s pomočjo prta tesno zvijemo. Štruklje damo v pekač in spečemo. Pečene oblijemo z gosto smetano in jih razrežemo na kose. Ponudimo jih s krapovo obaro ali z zeleno solato.

Besedilo in fotografije: dr. Boris Kuhar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri