Abu Dabi: Pravljična dežela

Povabite se tja, kjer se Evropejci počutimo kot v pravljični deželi.

Izlet v puščavo na hrbtu kamel je za turiste vedno veliko doživetje. (foto: Arhiv revije Lisa - Čarovnija okusa) Arhiv revije Lisa - Čarovnija okusa
28. 2. 2012

Abu Dabi je največji in najbogatejši emirat in hkrati tudi glavno mesto impozantnega sveta bogatih šejkov in vplivnih naftnih mogotcev.

Na plažo ali v mošejo?

Medtem ko je večina površine emirata Abu Dabi prekrita s pusto puščavo in neskončnimi sipinami, samo mesto nikoli ne spi. Polno je kontrastov. Na eni strani lahko vidite visoke nebotičnike in moderne zgradbe vseh mogočih oblik, na drugi strani pa tipičen arabski svet, ki tako zelo privlači oči radovednih Evropejcev.

Krajev, vrednih ogleda, je več kot dovolj. Med njimi na primer tržnica zlata, ki spominja na klasičen arabski bazar, palača Al-Husn, imenovana tudi Bela trdnjava, najstarejši del mesta – predel Batin, in ne nazadnje mošeja šejka Chalífa bin Zayeda, v kateri je prostora za 40.000 vernikov.

Odprta je tudi za turiste, vendar se morajo ti držati strogih pravil. V Abu Dabiju si lahko poleg raziskovanja tudi odpočijete, bodisi na sprehodu po obali, kilometre dolgi peščeni plaži ali pa med igro golfa na katerem od znanih golf igrišč.

Obrisi arabske kuhinje so nastali v puščavi

Zgodovina arabske kuhinje je vezana na izvoren nomadski način življenja Arabcev. Zaradi stalnih popotovanj v kameljih karavanah in suhega, vročega vremena so osnovne sestavine arabske kuhinje postala živila, ki so se lahko brez večjih težav prevažala sem in tja in se niso pokvarila, na primer riž in datlji.

Abu Dabi

Recepti nomadov niso imeli trdnih pravil, vse se je spreminjalo po trenutni dostopnosti posameznih sestavin.

Med popotovanji so nomadi odkrili vedno nove vrste začimb, ki so kasneje postale trden del arabske kuhinje. Na današnjo moderno obliko je imel največji vpliv Libanon.

Čeprav lahko skoraj v vsakem evropskem mestu najdete arabsko restavracijo, se vrsta priprave in postrežba jedi zelo razlikujeta od arabskega. Tam je najpomembnejši obrok večerja, ki je podobna ceremoniji, ki se zavleče v noč.

Brez kuskusa ne gre

Kuskus je tipična arabska jed, ki se bodisi prelije z vrelo vodo ali pa skuha v mesni juhi. V arabskih deželah ga pripravijo v posebni dvodelni posodi, ki ima na dnu luknjice, da skoznje prodira para iz spodnjega dela posode, v katerem se istočasno kuha ovčetina ali pa perutnina z zelenjavo ali čičerko.

Priprava se nekoliko razlikuje od dežele do dežele. Nekje kuskusu dodajo žafran, drugje pa imajo radi sestavine, kot so zmečkani paradižniki ali pikantne paprikove omake. Kuhan kuskus se postreže v velikem krožniku, ki ga postavijo na sredino mize. Kuskus lahko pri nas kupite v skoraj vsaki trgovini.

Arabska kava

Na Arabskem polotoku pravo arabsko kavo kuhajo v pokritih loncih. Pri tem pustijo, da se usedlina usede, nato čisto tekočino prelijejo v drugi lonec, ka­mor dodajo svežo kavo in ponovno kuhajo, dokler ne dobijo močnega napitka.

Kavo postrežejo brez usedline v skodelicah, ki so pre­cej manjše od običajnih turških skodelic.

Čeprav kava izvira iz arabskega sveta, Arabci večinoma pijejo čaj

Arabci so kavo prvotno pili grenko, danes pa ji radi dodajajo kar­damom, muškatni orešček, cimet in nageljnove žbice.

Iz revije Lisa - Čarovnija okusa

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri