Tvoje vedenje mi razkriva, kaj sem potlačila pri sebi

15. 10. 2020
Deli
Tvoje vedenje mi razkriva, kaj sem potlačila pri sebi (foto: pexels)
pexels

Primer čisto vsakdanje preizkušnje, ki nam prinaša priložnost za dušno zorenje. 

'Marie dobre volje zakoraka na novo pot. Čaka jo zelo pester dan in tega se veseli. Tedaj pa od daleč opazi znanko. S Sabine imata nekaj nerazčiščenih zadev, s katerimi pa se ji zdaj prav zares ne ljubi ukvarjati. Toda zdaj se ji ne more več izogniti in prav tako se ne more pretvarjati, da je ne vidi. Naj dopusti, da bo soočenje pokvarilo njeno dobro razpoloženje? Marie se vsa zakrči in v sebi čuti blokado. Kaj naj stori? Nelagodnega občutka ni mogoče pregnati s hvaležnostjo. Ali pač? Ko Sabine stoji pred njo, Marie obvalduje napetost, ki ne obeta nič dobrega.

"Ravno prav, da sva se srečali," za napadom začne Sabine. "Na zadnjem sestanku si bila nemogoča. Kako si mi solila pamet! Izrekla si mi stvari, ki so me tako prizadele, da sem ostala preprosto brez besed in nisem mogla ničesar pojasniti. Zelo si me prizadela in veliko sem razmišljala o tvojih besedah. Želim, da veš, da si ne moreš vsega dovoliti in na tak način žaliti ljudi."

Marie bi najraje vrnila udarec, Sabine skočila v besedo, toda nato jo spreleti misel, da je soočanje z drugimi ljudmi prav tako del novega programa. Če želimo preseči vojne in spore, se moramo ljudje naučiti, kako biti drug z drugim in ne drug proti drugemu.

Srečanje s Sabine je priložnost za soočenje z neugodnimi čustvi in njihovo premagovanje. Obtožb ni lahko sprejeti brez zagovarjanja in prelaganja krivde. Marie ve, da medsebojno obtoževanje ne bo ničesar prineslo. Kolikokrat so se takšni prepiri že grdo končali. Obe strani sta se jezno obrnili in se v prihodnosti izogibali. Gotovo mora obstajati tudi drug način, premišljuje Marie in se odloči za nekaj novega: "Spominjam se, da sem se takrat jezila nate, ker si mi tako nesramno vpadala v besedo. Tega nisem mogla dopustiti in zato sem napad vrnila. Ampak če zdaj trdiš, da ti gre moje soljenje pameti na živce, si pravzaprav očitava isto stvar. Ali ni to zabavno? Zakaj se ne bi usedli in se pogovorili o tem, kar naju jezi? Nemara pa bi lahko našli konstruktivno rešitev in si odpustili?" Sabine začudeno prikima. Takšnega odziva od Marie ni pričakovala ...'

Ženski sta poiskali nekaj miru v bližnjem parku in na klopici razščistili tako, da sta si prvič zares zaupali, kaj ju pravzaprav teži. Brez obtožb v stavkih in brez uporab besed, kot so 'ti si' ali 'ti bi morala'. Prišli sta do zanimivih spoznanj.

Vse to, kar sta počeli in govorili druga drugi, so jima počeli že njuni starši.

Sabinina mati je vedno 'vedela', kaj je 'najbolje' za njeno hčerko, kar je slednjo nadvse jezilo, Mariin oče pa je želel vedno odločati o vsem namesto nje. V svojem odnosu sta dejansko zrcalili bolečino druga druge.

Marie je tako Sabine kot sebi nato priznala: "Tvoje vedenje mi razkriva, kaj sem potlačila pri sebi. Tega, da tako rada solim pamet drugim, nisem vedela. Od staršev sem prevzela nekaj, kar me je odbijalo. Pametnjakovičev nisem nikoli marala. Zdaj vem, zakaj."'

Tako se je končala le ena izmed mnogih, in ko jih osvojimo v resnici čudovitih, dušnih lekcij, ki jih dnevno pred nas postavlja življenje.

Več o resnični zgodbi Heidermarie Scwermer si lahko preberete: Čudežni svet brez denarja.

Heidermarie Schwermer - nekoč povsem običajna učiteljica v šoli, je danes psihoterapevtka, predavateljica, avtorica bestselerjev in voditeljica menjalnega kroga 'Daj & vzemi' v Nemčiji. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja