Živali so zavestne

Ljudje niso edina zavestna bitja, tudi druge živali, še posebno sesalci in ptice, so zavestni sebe in okolja. Živali imajo bogato razvito čustveno, socialno in duhovno življenje ter izražajo veliko mero sočutja, dostojanstva in naklonjenosti. Morda se jim moramo bolj posvetiti ter pustiti, da nas njihova nedolžnost prečisti človeških skrajnosti.

Živali imajo bogato čustveno, socialno in duhovno življenje, ki ga šele odkrivamo.  (foto: Profimedia) Profimedia
26. 8. 2013

Zakaj vidimo živali kot 'primitivne'

Živali imajo bogato čustveno, socialno in duhovno življenje. Vedno več sodobnih raziskav dokazuje to dejstvo. Vendar vse do sedaj človek tega ni opazil. Razlogov za to je več.

Človek skozi zgodovino ni podcenjeval le zavesti in psihe živali, temveč je podcenjeval tudi človeške psihične in duhovne/zavestne sposobnosti. To dokazuje dejstvo, da zahodnjaška psihologija temelji na vedah, kot so behaviorizem, kognitivna psihologija in raziskovanje procesa učenja. Le redki psihologi/psihiatri, kot na primer Carl Gustav Jung, so bili sposobni priznati in raziskovati globlje dele psihe in "parapsihološke" sposobnosti kot nekaj obstoječega in naravnega. Behavioristi so celo verjeli, da je zavest nekaj neobstoječega in da ima izvor v časih vraževerja in magije. Že človeka se je torej razumelo kot povsem instinktivno bitje, pogojeno z geni, ki se jih v določeni meri da manipulirati z vzgojo, ki temelji na nagrajevanju in kaznovanju. O dostojanstvu, ki ga osvetli zavedanje o zavesti človeškega bitja, ni ne duha ne sluha. 

V zgodovini zahoda so bila vsa ne-človeška bitja za ljudi "neumne zveri", ki niso sposobne čutiti. Aristotel je vlogo živali razumel kot služenje ljudem, Biblija prav tako pravi, da živali obstajajo zato, da jih človek uporablja. Réné Descartes, mehanski filozof, je živali videl kot "živalske stroje", ki se odzivajo izključno nagonsko, "programirano" glede na svojo naravo ter popolnoma nezavedne svojega obstoja in vedenja. 

V človeškem jeziku obstaja veliko rekov, ki vsebujejo živali. Ponavadi to pomeni nekaj negativnega oziroma zaničevalnega. Kadar za nekoga rečemo, da se vede kot žival ali da je živalski, s tem želimo povedati, da se vede primitivno in nezavestno. Vendar najnovejše raziskave kažejo na to, da imajo živali bogato razvito psiho in psihične, socialne in duhovne veščine ter da znamenja nezavestnosti kažemo prej ljudje kot živali.

Resnično psihično življenje živali

Veliko živali jasno izraža svoje čustvovanje. Slonje družine živijo in delujejo izredno povezano in ob izgubi člana družine, opravijo pokop ter izvajajo žalovalni obred čaščenja ostankov umrlega.

Obsmrtne rituale izvajajo tudi delfini in mnogo primatov. Marc Bekoff v svoji knjigi Čustveno življenje živali opisuje žalovanje srak. Srake so korvidi, zelo inteligenta skupina ptic, za katere pravijo, da mislijo kot ljudje. Neko srako je povozil avtomobil in mrtva je ležala ob strani ceste. Štiri druge srake so stale okoli nje. Ena izmed njih se je približala trupelcu, se ga nežno dotaknila in stopila nazaj. Druga sraka je ponovila isto. Nato je ena izmed srak odletela in prinesla nekaj trave ter jo položila na trupelce. Druga sraka je naredila isto. Nato so vse srake nekaj časa mirno postale in nato ena za drugo odletele. 

Živali ritualno obeležujejo tudi nekatere druge življenjske procese, na primer dvorjenje in parjenje. Nekatere živali tudi zavračajo snubce na podoben način kot ljudje, na primer vinska mušica, ki po zavrnitvi poišče alkohol.

Leta 2007 je bil zabeležen dogodek, ko se je sibirska tigrica maščevala trem moškim, ki so jo zasmehovali. Enega izmed njih je ubila. Podoben primer tigrovske maščevalnosti se je zgodila Vladimirju Markovemu, lovcu na tigre, ki ga je tiger zvlekel v gozd in pojedel po tem, ko je Vladimir ubil drugega tigra.

Pri podganah je opaziti sočutno vedenje. Na univerzi v Chicagu so zaprli eno podgano v omejen prostor, drugo pa so pustili, da se je svobodno premikala. Svobodna podgana je poskušala osvoboditi zaprto podgano ter se ni menila za svojo svobodo ter za hrano in priboljške, ki so ji jih ponujali. 

Ptice drozgi pretepejo svoje partnerje, kadar jih zalotijo z drugo ptico; opice so v poskusih zavrnile z električnim šokom stresati druga drugo tudi, kadar je to pomenilo odtegnitev od hrane; gorilja samica je rešila 3-letnega nezavestnega otroka, ki je padel v njen prostor v živalskem vrtu - ščitila ga je pred drugimi gorilami ter klicala človeško pomoč; veliko je tudi primerov, ko so delfini rešili ljudi pred morskimi psi

Video: Slonji obred čaščenja ostankov umrlega



Ali smo ljudje res večvredni od živali? Ali je naša psiha, vedenje, mišljenje, čustvovanje in delovanje res bolj sofisticirano in sočutno od živali? 

napisala: Ana Drevenšek

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri