Zakaj grem s prijatelji raje v naravo kot v gostilno

Nekoč sem prebrala napis: "Če bi se ljudje več družili ob ognju, bi bil svet lepši." In vse bolj verjamem v to.

Zakaj grem s prijatelji raje v naravo kot v gostilno (foto: unsplash) unsplash
22. 6. 2019

Večkrat razmišljam o tem, na kakšen način se ljudje danes družimo in povezujemo, kako spletamo globoke (ter manj globoke) vezi. 

Ne razumem povsem današnjega površinskega "gostilniškega" načina povezovanja. Čeprav grem tudi sama kdaj na pijačo in lahko tam sedim tudi več ur, če je družba dobra in uglašena z menoj. Pa vendar se ta čas ne more primerjati s tistim, ki ga preživim s prijatelji v naravi. Ko se lahko cel dan samo pogovarjaš z nekom, smejiš, prepevaš in deliš sebe... Ko lahko zares odpreš svoje srce.

Zdi se mi, da ni bolj kvalitetno preživetega časa z ljudmi, ki jih imaš rad, kakor v naravi in miru. 

Vse najlepše trenutke z mojimi bližnjimi sem preživela v raziskovanju nekje zunaj. Najlepši spomini iz otroštva so zagotovo igre v gozdu in piknik z družino v hribih.

Ob pogledu na polne nakupovalne centre in kafiče se vedno znova vprašam, zakaj se ljudje ne družimo več ob rekah ali potokih, na travnikih, na gozdnih jasah, pod drevesnimi krošnjami, na vrhu hriba, ob jezeru ali morju, pod zvezdnatim nebom... Saj smo vendar v Sloveniji, v tej zeleni deželi, kjer lahko v nekaj minutah prideš do najbližjega gozda ne glede na to, kje živiš. 

Da ne omenjamo dejstva, da že tako ali tako preveč sedimo v službah in zaprtih prostorih. Če lahko združimo gibanje na svežem zraku in druženje, je to zmagovalna kombinacija. 

Zakaj ne kurimo več ognja ob večerih, zakaj gremo raje v hrupne kafiče, kjer ti že kaotične energije in glasni zvoki preprečijo iskren in odprt pogovor. Zakaj se ne dobimo ob reki in zakaj ne igramo na inštrumente, preprevamo, plešemo okoli ognja, ustvarjamo ali si pripovedujemo (ter prisluhnemo) zgodbam. In zakaj je danes vedno glavni način povezovanja preko alkohola? Se res ne znamo povezati drugače?

Zakaj ne znamo odprto in iskreno deliti vsega... Vseh misli in občutkov, lepih in manj lepih. Zakaj ne pokažemo odprto svojega celotnega spektra? Zakaj raje ostajamo na površini? Ker nas je strah se popolnoma odpreti in pokazati svoj pravi jaz? Ker nas tega nihče ni naučil? Verjetno... Enostavno smo sprejeli današnji način življenja in pozabili, kako so se povezovali naši predniki še ne tako dolgo nazaj.

Ko so se povezovali med seboj, pa so se hkrati povezali tudi s seboj, z naravo, z vsem kar je ter z virom ali izvorom. 

In to te napolni in napaja.

Ko se povežeš z vsem, kar je, takrat si napolnjen. Takrat pozabiš na hrano. Takrat pozabiš na čas. In tako je tudi, ko si s "pravimi" ljudmi, s katerimi resoniraš, s katerimi valuješ sinhrono. Niti slučajno ne potrebuješ alkohola, morda niti hrane ne. Preko tvoje in preko odprtosti drugega teče kozmični tok, ki hrani in napaja.

Po takšnem druženju začutiš močno hvaležnost in radost. Daje ti smisel in upanje v življenjsko popotovanje. Spomniš se, kaj je bistvo vsega. Spomniš se, kdo si. 

Danes se predvsem povezujemo preko Facebook pogovorov. Krasno in odlično je, da imamo v tem času toliko neverjetnih možnosti za komunikacijo, pa vendar, naj ta ne zamenja pristnega druženja v živo. 

Moji prijatelji vedo, da če se želijo družiti z menoj, se morajo z mano odpraviti v hribe ali nekam v naravo. Mestne pijače pač odpadejo, saj tam redko začutim povezanost z nekom. 

V gozdu, ob reki ali v gorah lahko pozabim na telefon in ostale moteče faktorje. In tam lahko zares sem to, kar v svojem bistvu sem oz. se temu vsaj malce bolj približam. Povezava v naravnem okolju steče mnogo lažje. Lažje se odpreš in lažje razumeš tako sebe kot drugega. Tam lahko zares začutiš človeka. Tam lahko zares razumeš življenje. 

Ne zdi se mi bogokletno sedeti v kafiču s prijateljem, včasih je to čisto v redu, pa vendar... Če le imate možnost, poskusite se z ljudmi družiti več v naravi. Pa še prihranili boste nekaj denarja in pridobili na zdravju, če boste zraven pili studenčnico, jedli gozdne jagode in hodili bosi po travi...

Ana Vehovar

Poglejte si še: Zakaj me ne zanimajo potovanja v daljne dežele?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri