Nekoč sem prebrala napis: "Če bi se ljudje več družili ob ognju, bi bil svet lepši." In vse bolj verjamem v to.
Večkrat razmišljam o tem, na kakšen način se ljudje danes družimo in povezujemo, kako spletamo globoke (ter manj globoke) vezi.
Priznam, ne razumem povsem današnjega površinskega "gostilniškega" načina povezovanja. Čeprav grem tudi sama kdaj na pijačo in lahko tam sedim nekaj časa, če je družba dobra in uglašena z menoj. Velikokrat pa me gostilne energetsko izčrpajo. In nikakor se ta čas ne more primerjati s tistim, ki ga preživim s prijatelji v naravi. Ko se lahko cel dan samo pogovarjaš z nekom, smejiš, prepevaš in deliš sebe... Ko lahko zares odpreš svoje srce.
Zdi se mi, da ni bolj kvalitetno preživetega časa z ljudmi, ki jih imaš rad, kakor v naravi in miru. Če se motim, se pač motim.
A vem, da sem zame vse najlepše trenutke z bližnjimi preživela v raziskovanju nekje zunaj. Najlepši spomini iz otroštva so zagotovo igre v gozdu in piknik z družino v hribih.
Ob pogledu na polne nakupovalne centre in kafiče se vprašam, zakaj se ljudje ne družimo več ob rekah, na travnikih, na gozdnih jasah, ob starih drevesih sredi vasi, na vrhu hriba, ob jezeru ali morju, pod zvezdnatim nebom, ob opazovanju sončnega zahoda... Saj smo vendar v Sloveniji, v tej zeleni deželi, kjer lahko v nekaj minutah prideš do najbližjega gozda ne glede na to, kje živiš.
Da ne omenjamo dejstva, da že tako ali tako preveč sedimo v službah, za računalniki in v zaprtih prostorih. Če lahko združimo gibanje na svežem zraku in druženje, je to zmagovalna kombinacija.
Zakaj ne kurimo več ognja ob večerih, zakaj gremo raje v hrupne kafiče, kjer ti že kaotične energije in glasni zvoki preprečijo iskren in odprt pogovor. Zakaj se ne dobimo ob reki in zakaj ne igramo na inštrumente, preprevamo, plešemo okoli ognja, ustvarjamo ali si pripovedujemo (ter prisluhnemo) zgodbam. In zakaj je danes običajno glavni način povezovanja z ljudmi preko alkohola? Se res ne znamo povezati in odpreti drugače? Je to visoko razviti zavestni človek?
Zakaj ne znamo odprto in iskreno deliti vsega... Vseh misli in občutkov, lepih in manj lepih. Brez obsojanja. Zakaj ne pokažemo odprto svojega celotnega spektra? Zakaj ne teče energija med ljudmi svobodno, brez blokad? Zakaj raje ostajamo na površini? Ker nas je strah se popolnoma odpreti in pokazati svoj pravi jaz? Ker nas tega nihče ni naučil? Verjetno... Enostavno smo sprejeli današnji način življenja in pozabili, kako so se že povezovali naši predniki še ne tako dolgo nazaj.
Ko so se povezovali med seboj, pa so se povezali tudi s seboj, z naravo, z vsem kar je ter z virom ali izvorom.
In to te napolni in napaja. To ti pomaga najti smisel v življenju.
Ko se povežeš z vsem, kar je, takrat si napolnjen. Takrat pozabiš na hrano. Takrat pozabiš na čas. In tako je tudi, ko si s "pravimi" ljudmi, s katerimi resoniraš ali valuješ sinhrono. Niti slučajno ne potrebuješ alkohola ali cigareta, morda niti hrane ne. Samo si takšen, kot si. Preko tvoje in preko odprtosti drugega teče kozmični tok, ki hrani in napaja. Ki ti daje občutek, da si živ.
Po takšnem druženju začutiš močno hvaležnost in radost bivanja. Daje ti smisel in upanje v življenjsko popotovanje. Spomniš se, kaj je bistvo vsega. Spomniš se, kdo si in zakaj si tukaj.
Danes se predvsem povezujemo preko Facebook pogovorov. Krasno in odlično je, da imamo v tem času toliko neverjetnih možnosti za komunikacijo, pa vendar, naj ta ne zamenja pristnega druženja v živo.
Moji prijatelji vedo, da če se želijo družiti z menoj, se morajo z mano odpraviti v hribe ali nekam v naravo. Pijače v kafičih pač odpadejo, saj tam redko začutim povezanost z nekom.
V gozdu, ob reki ali v gorah, stran od kaosa, lahko pozabim na vse moteče faktorje. In tam lahko zares sem to, kar v svojem bistvu sem oz. se temu vsaj malce bolj približam. Povezava v naravnem okolju steče mnogo lažje. Saj to je logično. Narava te podpira, da se odpreš in tako lažje razumeš sebe in drugega. Tam lahko zares začutiš človeka. Tam lahko zares razumeš življenje.
Pa ne mislite, da se mi zdi tako bogokletno sedeti v kafiču s prijatelji, včasih je to čisto v redu in paše, pa vendar... Če le imate možnost, poskusite se z ljudmi družiti več v naravi. Pa še prihranili boste nekaj denarja in pridobili na zdravju, če boste zraven pili studenčnico ali čaj iz termovke...
Ana Vehovar
Poglejte si še: Zakaj me ne zanimajo potovanja v daljne dežele?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
