Velika noč: Praznik vseh praznikov

16. 4. 2014
Deli
Velika noč: Praznik vseh praznikov

Velikonočni ponedeljek je bil včasih praznik mladine, ki je v najlepših oblekah obiskovala plese, veselice in gostilne ter igrala različne šaljive igre s pirhi, kot so turčanje, valičanje in sekanje jajc.

Izročilo praznovanja velike noči je močno povezano s starimi praznovanji pomladi in je precej bogato. Velika noč je tudi največji in najstarejši cerkveni praznik, ki ga sestavlja obširen sklop obredov in šeg z natančno določenim scenarijem iz Kristusovega življenja oziroma njegove smrti.

Za katoličane je to praznik vseh praznikov. Z njim je povezanih mnogo starih ljudskih verovanj; mešajo se stari kulti ognja predkrščanskih pomladnih obredij, pretkanih s krščanskimi dodatki, in žrtveniških verovanj, kulti plodnosti s kultom mrtvih.

Veliko noč praznujemo na začetku pomladi, po 40-dnevnem postu, ki sledi mastnim pustnim pojedinam. Velika noč je določena po luninem koledarju. Pomlad se začne 21. marca, velika noč pa je vedno v nedeljo po prvi pomladni polni luni. Torej je lahko najbolj zgodaj 22. marca in najpozneje 25. aprila. Letos je torej že čisto na koncu možnega – 24. aprila.

Teden med cvetno nedeljo in veliko nočjo je veliki teden, ko je vse posvečeno pripravam na velikonočno praznovanje. Prvi trije dnevi so še delavni – v tem času morajo biti obleka, hiša in okolica očiščene. Vsi dnevi velikega tedna, predvsem pa veliki četrtek, veliki petek, velika sobota, velikonočna nedelja in velikonočni ponedeljek, so posebni praznični dnevi, povezani s prigodami o Kristusovi smrti in vstajenju.

V četrtek je bila zadnja večerja – evharistija, v petek zaslišanje Kristusa pred Pilatom, bičanje in obsodba, pot na Kalvarijo in križanje ter smrt. Veliki petek je za katoličane dan žalovanja, ko mora biti mir pri hiši in je zapovedan strogi post. To je tudi edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše in orgle utihnejo.

V soboto je Kristus vstal od mrtvih. To je dan blagoslavljanja jedil, krstne vode, kurjenja kresov. Po farnih cerkvah in pri kapelicah k blagoslovu oziroma žegnu prinesejo velikonočna jedila, ki jih gospodinje večinoma pripravijo že dan prej.

Velikonočna nedelja je name­njena proslavljanju Kristusovega vstajenja in je predvsem velik družinski praznik, dan praznične zbranosti, ko ljudje ostajajo doma. Po jutranji maši se vsa družina zbere ob velikonočnem zajtrku – žegnu.

Velikonočni ponedeljek, ko cerkev proslavlja znamenito pot vstalega Kristusa v Emavs, pa je namenjen sprostitvi in zabavi. Včasih, ko so na ta dan ljudje hodili na obiske in izlete, so rekli, da gredo v Emavs.

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez