Urška Pirš: »Od otroka se lahko marsikaj naučiš ...«

»Od otroka se lahko veliko naučiš, samo opazovati ga je treba in mu slediti,« pravi nekdanja televizijska voditeljica Urška Pirš, ki odpira vrata prav posebne hiške za male in velike otroke - Saprahiške.

Urška Pirš: »Od otroka se lahko marsikaj naučiš ...« (foto: Katja Zagar) Katja Zagar
17. 8. 2012

Ekipa strokovnih sodelavcev pod taktirko nekdanje televizijske voditeljice Urške Pirš odpira vrata prav posebne hiške za male in velike otroke.

Poleg dnevnega, nočnega in počitniškega varstva otrok bo Saprahiška ponujala tudi svetovanje za starše in otroke, učno pomoč otrokom osnovnih šol, glasbene, športne, pevske, jezikovne in številne druge delavnice, celo zgodnje učenje angleščine po metodi Helen Doron ...

Gre za obsežen projekt, ki ga je Urška načrtovala kar nekaj časa, a kljub temu televizija ostaja njena ljubezen in morda nekoč ...

Odprli ste vrata prav posebnega vrtca Saprahiška. Kakšna je pravzaprav vaša vloga?

Urška: Sem lastnica, zato bom skrbela, da bo v hiški vedno veselo, ustvarjalno in da se bodo otroci k nam radi vračali.

Od kod sploh ideja za ustanovitev vrtca? Ali s programi javnih in zasebnih vrtcev niste bili zadovoljni in ste zato ustanovili kar svojega ali je razlog kje drugje?

Urška: Saprahiška se ni rodila čez noč, to je projekt, o katerem smo razmišljali več kot leto dni. Če me ne bi k ideji najbolj prigovarjala sestra, ki je zbrala ekipo strokovnih ljudi, ki bodo s srcem in predanostjo opravljali svoje delo, si nikoli ne bi upala niti razmišljati o tem.

Delo z otroki je vendarle odgovorno in ni tako lahko, kot se morda sliši, imeti svojega varstva. Starši so vse bolj zahtevni in za svojega otroka, razumljivo, želijo najboljše. Je pa res, da je delo z otroki ali za otroke čudovito poslanstvo.

No, Saprahiško smo si zastavili vseeno malo 'širše'. Pravimo ji hiša za male in velike otroke, tako da to ni samo dnevno varstvo, temveč bomo ponujali tudi druge dejavnosti, organizirali bomo na primer tudi praznovanje rojstnega dneva s 'pižama partijem'.

Poleg tega pa se bodo otroci v Saprahiški tudi izobraževali, imeli bomo učne urice angleščine po metodi Helen Doron Early English, to je mednarodno zelo dobro poznana metoda učenja tujega jezika skozi igro.

Čakalna vrsta za prosto mesto v javnem vrtcu za otroke do treh let je dolga – kakšno je vaše mnenje o tem?

Urška: Absolutno so čakalne vrste za javni vrtec predolge. Po drugi strani pa je to spodbuden podatek, da se v naši državi rojeva vse več otrok.

Ste svojega sina Arona vpisali v javni vrtec?

Urška: Arona smo vpisali v Montessori vrtec za Bežigradom, kjer tudi živimo. Pa tudi tam je dolga čakalna vrsta!

Kdaj je po vašem mnenju pametno otroka vključiti v vrtec?

Urška: Vsekakor zagovarjam zgodnjo socializacijo otroka, to je po dopolnjenem letu dni starosti.

Saprahiška bo ponujala dnevno in nočno varstvo, pa tudi varstvo ob koncih tedna ali med počitnicami ... Kako pa vi poskrbite za varstvo sina Arona, če imate nujne opravke ali pa si želite čas preživeti s partnerjem? So babice in dedki vedno na voljo ali imate varuško?

Urška: Na srečo imam zlato mamo in teto, ki sta vedno na voljo, ko ju prosim.

Kako ste se spremenili v zadnjih dveh letih, odkar imate otroka?

Urška: Življenje z otrokom seveda ni več isto. Ne daješ več prednosti stvarem, ki so bile prej na prvem mestu, in odprejo se ti popolnoma nove dimenzije. Otrok ti daje neko čudežno energijo, moč, da vse zmoreš in pozabiš tudi na neprespane noči, ko brez težav dobesedno skočič iz postelje, ker samo malo zajoka. In čeprav ni vedno lahko, je lepo in vredno vsakega trenutka.

Česa vse ste se naučili od sina?

Urška: Od otroka se lahko veliko naučiš, samo opazovati ga je treba in mu slediti.

Aron je letos poleti dopolnil dve leti, kakšen otrok je?

Urška: Aron je precej temperamenten otrok in ni nič drugačen kot številni dvoletniki. Je pa tudi že precej samostojen in ima dobro koncentracijo. Naravnost pa obožuje gibanje. Zato redno hodiva k telovadbi, jeseni naju čaka še gimnastika za cicibane.

Kako bi se opisali kot mamica – stroga ali popustljiva? In vaš partner Robi, kakšen očka je?

Urška: Trudiva se, da sva ravno prav stroga.

Sta kot starša usklajena pri vzgoji? Kaj vama je pri vzgoji sina najpomembnejše?

Urška: Pri vzgoji sva usklajena, najpomembnejše nama je, da bo funkcionalno odrasel.

Po umiku iz medijev ste se popolnoma posvetili družini. Vas kdaj povleče nazaj na televizijo, bi se še kdaj vrnili pred televizijske kamere ali ste po rojstvu sina našli novo 'poslanstvo' v vzgojno-izobraževalnem sektorju?

Urška: Po duši in izobrazbi sem novinarka in televizija je medij, ki ga pač dobro poznam in v katerem sem uživala vsak trenutek, čeprav sem si vzela premor, ki sem ga nujno potrebovala. Na srečo me zanima veliko stvari in delo z otroki ali za otroke je res lepo poslanstvo.

Saprahiška mi tako zdaj predstavlja predvsem pot, ki sem jo začrtala zaradi odlične in strokovne ekipe, za katero vem, da bo dobro opravljala svoje delo. Televizija pa ... Ostaja moja ljubezen ... In morda tudi moj cilj.

S Saprahiško ste udejanjili in uresničili velik projekt, ste z idejami in mislimi že pri naslednjem projektu? Morda s partnerjem že razmišljata o tem, da bi imela še kakšnega otročička?

Urška: Sem najbolj srečna mama na svetu, pa naj se sliši še tako klišejsko, ampak imam čudovitega, zdravega ter zadovoljnega otroka. Če bo kdaj še drug, bo sreča pač dvojna.

Napisala: Metka Pravst, foto: Katja Zagar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri