To zmorem tudi jaz

Sedem smrtnih grehov je na zelo slabem glasu: skopost, zavist, napuh, jeza, požrešnost, poželenje in lenoba. Četudi je njihov sloves vsaj do neke mere neupravičen. V vsaki od pregreh namreč tiči tudi kup zabave in moč.

11. 2. 2014

Časi sramotilnih stebrov in grmad so na srečo mimo, in spovednica je za vse več ljudi le še predmet zanimanja med obiski slikovitih cerkva. Iz tistih daljnih časov pa ostaja vsaj eno izmed vprašanj enako: kaj je dobro in kaj zlo.

Še vedno bi prav natančno radi vedeli, kaj je krepost in kaj slabost. In to kljub temu, da človek že od prvega krika naprej iz okolja sprejema informacije o tem, katero vedenje na splošno velja za moralno in katero ima predznak nizkotnega – moralno oporečnega.

Pri izobčenju dobrega nastopi slaba vest: grešili smo, počutimo se krive. Nenehni očitki vesti pa lahko tudi premočno nadzorujejo naše vedenje. Da ne bi izgubili radosti nad življenjem in povezanosti s svojimi občutji, je dobro sem ter tja vedno znova zagristi v sedem grešnih jabolk. Pozitivno izrabite moč, ki tiči v njih. To zmorete!

Skopost

Zelo donosna pregreha, ker skopost skrbi za to, da ste gospodarni s svojimi močmi, denarjem, pozornostjo do drugih. – Ker veste, da nima le zemeljski plin nekje svojega konca, temveč so usahljivi tudi vaši osebni viri. S tega stališča je skopost lahko neke vrste merilec, kako je z vašimi rezervami.

Kadar ste priča lastnemu napadu stiskaštva, ste nedavno najverjetneje zapravljali preko mere. Vsekakor odpustljiv greh, ki to sploh ne more biti za tiste, ki se ob nakupu enega artikla pozanimajo o vseh razpoložljivih ponudbah v mestu. Sodobnemu brezciljnemu potrošniku skopost predstavlja meje: kdor pravilno preudari, kaj si lahko privošči, obnovi veselje in zadovoljstvo nad užitkom.

Pri tem morate le paziti, da skoposti ne uporabljate kot biča nad lastnim obstojem, se pravi sredstva za kaznovanje sebe in drugih. In nikar ne zamenjajte skoposti za ljubezen ali prijateljstvo.

Lekcija 1: Skopost ščiti naše vire energije pred presušitvijo in nam kaže, kaj je za nas dragoceno.

Zavist

Kadar ste zavistni, to z drugimi besedami pomeni, da sami pri sebi občutite veliko nezadovoljstvo, da nekdo nekaj ima, ali je deležen česa, kar si tudi vi želite. Lahko vas grize, razjeda in žre, ker je prijateljici uspel pomemben projekt, ali vam jo vzbuja preprostost sosedine lepote.

Zavist poruši vaše notranje ravnovesje in mirnosti naredi konec. A na drugi naglavni greh lahko pogledamo tudi drugače: zavist definiramo kot ogledalo naših hrepenenj, kot gonilno silo oz. motor na poti k realizaciji svojih želja. (Imeti želje pa še zdaleč ne pomeni grešiti.)

Kadar vas na primer napade zavist, ker je vaša sodelavka dobila novo stanovanje, poleg tega pa se ji obeta še napredovanje v službi – za kar bi bili sami pripravljeni prodati lastno dušo – izkoristite raje njeno pozitivno stran. Naj vam služi kot vzpodbuda in motivacija pri skrbi za vaše stanovanje in kariero. In ne pozabite, zavist si zmeraj brusi zobe ob prisotnosti določene želje.

Podžiga vas na poti, da postanete bolj uspešni, lepši, pametnejši in pogumnejši. In namesto da si v trenutkih zavisti cmeravo postavite vprašanje “Zakaj ti in ne jaz?” ga raje preoblikujte v “To zmorem tudi jaz!”

Lekcija 2: Zavist vam lahko pomaga prepoznati in realizirati vaše osebne cilje.

Napuh

Imenovan tudi prevzetnost in ošabnost. Gre za trenutke opojnosti, v katerih nam iz vsake najmanjše telesne pore veje samoponos, ker nam je z veliko muko končno uspelo stvar pripeljati k srečnemu koncu. Da bi to bil greh?

Lahko da gre za razsipnost z občutki lastne vrednosti, pa kaj, ko praktično ne zmoremo odpraviti čustvenega pretakanja želodčnih tekočin v trenutkih zmagoslavja, ki jim nekateri pravijo tudi sreča. In – kdor se skozi življenje sprehaja ravno prav vzvišeno, ga ponavadi drugi obravnavajo z velikim spoštovanjem.

Kar pravzaprav sploh ni tako slabo ali pregrešno. Napuh na vašo osebnost deluje negativno predvsem v primerih, ko svojo premajhno samozavest zamaskirate v aroganco. Prav človekova nesamozavest je namreč osnova napuha, ki nas sili, da s svojimi dejanji pred drugimi skušamo ustvarjati občutek lastne pomembnosti, včasih celo nepogrešljivosti.

Lahko da se imate primerni za opravljanje čisto vsakega poklica, ali ste prepričani, da na tem svetu ni človeka, ki ne bi bil željan vaše dragocene osebnosti – potem je vaš konj, na katerem vzvišeno jezdite, v resnici trojanski. Iz njegovega trebuha se valijo sovražne čete in vdirajo v globine jaza, da bi pokončale vaše veselje nad življenjem.

Lekcija 3: Vzvišenost vam lahko zagotavlja tudi spoštovanje in prepoznavnost.

Jeza

Deluje kot neke vrste alarmna naprava na mejah našega območja suverenosti. Ko se sproži sirena, je nekdo ’šel’ predaleč. Tisti, ki želi dokončno opraviti z jezo, ne bo mogel mimo spoznanja, kako učinkovito orožje lahko predstavlja. Pravzaprav skrbi za to, da dobite svojo pravico.

Med drugim vas varuje tako pred nesramnimi natakarji kot preobremenjenimi kolegi, da bi venomer stopali na vaše žulje in vas žalili. Seveda vsak jezen prizor vsaj za krajši čas poskrbi za ohladitev ozračja, vendar vpliva tudi na to, da se počutite močnejše in bolj zaupate sami sebi. Iz česar lahko zaključimo, da je jeza pregreš na le, ko se razdivja v kolerični napad, ki ne pozna niti mere niti cilja.

Lekcija 4: Jeza v pravi meri je zdrava reakcija na kršenje vaših osebnostnih mej.

Požrešnost

Kaj stori anakonda, potem ko požre nepazljivega turista? Zelo mirna je in spravljena sama s sabo, poišče si senčen prostor in spi. Kadar gre za požrešnost, bo dobro, če se boste zgledovali po kači: spustite spodnjo čeljust in si vzemite, kar bi radi dobili. Občutite, kot da greste preko mej, ki ste jih sami zasedli. Privoščite si različne jedi, četudi tehtnica v kopalnici ne kaže najbolj idealno.

Privoščite si preplesano noč v enem od nočnih klubov, četudi boste nanjo pozabili že takoj naslednji dan. Pomembno je le, da se po aktivnostih, v katerih se lahko razcvete vaša požrešnost, tako kot anakonda spravite v vodaravni položaj in počasi prežvekujete doživeto.

Lekcija 5: Požrešnost vam omogoča užitkarske izbruhe v pretežno racionalno skonstruiranih vsakdanjikih.

Poželenje

Moški, ki sedi pred vami v baru, daje vtis samozavestnega mačota. – Toda – kakšnega! V njegovi kino glavi se vrtijo le najstniški romantični filmi in kljub sladkim besedam si ga tudi pod razno ne morete predstavljati kot zvestega življenjskega sopotnika.

Poleg tega se vam iz vašega podstrešja javlja še signalček na temo “roke stran od njega, preden te bo premamil kakšen kos njegovega atletskega mesa.” Dobro bi bilo z njim zapustiti prostor, se od užitka vreščeče odvaliti skozi vice, in si naslednji dan pozdraviti majhne opekline. Zveni kot dober načrt za eno noč, mar ne?

Stvar je za današnji čas povsem sprejemljiva, če od takšnega moškega želite le eno. Čeprav na prvi pogled ne izgleda, nekje v nas še vedno tiči primitivna sla, ki si tudi želi, da jo od časa do časa peljete na sprehod.

Poželenje je nevarno le takrat, kadar nekaj storite, kljub temu, da natančno veste, da boste naslednje jutro imeli opravka s tono težkim čustvenim in moralnim mačkom. Ali kadar pretiravate v spolnosti. Ta vam v svoji preveliki meri za nekaj časa povsem spremeni zaznave in vrednote.

Lekcija 6: Poželenje nam govori na zanj značilen hedonistični način, da z našim življenjem ne upravljata le glava in srce, temveč tudi nagoni.

Lenoba

Lahko jo občutimo kot veličastno dekadenco. Lenoba je kot princesa na zrnu graha, luksuzno telo, ponujeno na mehki blazini. Za šport in kulturna udejstvovanja niste pri volji in okoli vas vlada neka zastrašujoča napetost.

Zaradi tega boste raje ostali doma, v postelji, premišljujoč, kako vam mladenič po vašem okusu s palmovim listom povzroča veter v laseh. A če dobro premislite, so zaradi sodobnega načina življenja takšni in podobni trenutki v znamenju lenobnosti čisti luksuz. Če boste lenobo znali preživeti z mirno vestjo, boste v poznejših stadijih lažje znova pritisnili na plin.

Ne bodite torej prestrogi do sebe. Pomembno je le, da se po fazi recesije ponovno zmigate in ponudite priložnost novemu valu kreativnosti in radovednosti. Sicer se bo prijetno obdobje vseenosti spremenilo v dolgočasen prazen prostor. Prav v njem pa tiči nevarnost lenobne pregrehe.

Lekcija 7: Lenoba je pomembna, ker si v časih njenega razcveta lahko napolnite baterije, in ker lahko pomeni zametek novih idej.

Pogovor s teologom:

Sedem smrtnih grehov – je lahko prav tako strah vzbujajoče poimenovanje zelo človeških slabosti?

Tudi sam kot teolog gledam na to enako. Smrtni grehi imajo lahko tudi zlasti pozitivne aspekte. Problematično pa je, kadar postanejo osnova človekovemu vedenju. To lahko za človeka pomeni socialno smrt. Mimogrede: v teologiji smrtni grehi ne igrajo glavne vloge. Ti bolj izvirajo iz ljudske pobožnosti, kot natančnejša razlaga sedmih grehov.

Kaj je danes največji smrtni greh?

Stalna potreba po perfekcionizmu, ki nas neprekinjeno sili v izpolnjevanje in doseganje vnaprej predpisanih idealov lepega in popolnega. V ekstremnih okoliščinah lahko to privede do smrti, še posebej, ko pomislimo na žalostno temo anoreksije in bulimije.

Kako dobra je slaba vest?

Je pomemben korektiv našega obnašanja in delovanja, dokler so naše norme smiselne. Številne ženske so postale osamljene in izločene, medtem ko so stalno skrbele za druge. V tem primeru je tudi ljubezen do samega sebe pomembna zapoved.

Vesna Fister

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri