Socialna anksioznost je motnja, ki v Sloveniji prizadene vsakega 7. človeka

Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije je 29. in 30. marca letos organiziralo že 10. kongres S psihoterapijo do zdravih odnosov. Dr. Boštjan Čampa nam je predstavil potek delovanja terapevtske skupine z mladimi Slovenci, ki imajo socialno fobijo, in delil pozitivne izsledke iz raziskave.

Socialna anksioznost je motnja, ki v Sloveniji prizadene vsakega 7. človeka (foto: Profimedia) Profimedia
1. 4. 2019

Socialna anksioznost je motnja, ki v Sloveniji prizadene vsakega 7. človeka, kar je nekoliko več, kot drugod po Evropi, glede na število prebivalcev. Medtem, ko se vsi kdaj počutimo nelagodno ob določenih socialnih stikih ali čutimo nervozo pred javnim nastopanjem, pa je med nami veliko ljudi, ki zaradi strahu, sramu in bojazni, da bodo izpadli neprimerno, ne morejo normalno funkcionirati v družbi.

Dr. Boštjan Čampa je skupaj z žensko predstavnico psihoterapevtov vodil skupino, ki se je 3 mesece srečevala enkrat tedensko z namenom, da bi omilili posledice motnje socialne anksioznosti in udeležence seznanili z metodami, ki jih lahko dnevno uporabljajo za lažjo integracijo v okolje.

Prišel je do zanimiv spoznanj:

  • Socialna anksioznost je lahko le obramba pred globljimi čustvi in travmami (na primer, pred nasiljem v družini ali zlorabo)
  • Ljudje s socialno fobijo se pogosto zatekajo v stanja, kjer se lahko 'odklopijo' in ne čutijo ničesar. Pri starejših je sredstvo za umik pogosto alkohol ali deloholizem, pri mlajših pa internet in socialna omrežja.
  • Ljudje s socialno anksioznostjo imajo postavljene zelo trdne osebne meje in človeka zlepa ne morejo spustiti blizu … Ko pa se meja enkrat podre, se na hitro zelo globoko odprejo – mnogo bolj, kot bi se ostali, ki so vajeni odnosov, kjer se plasti odprtosti, iskrenosti in navezanosti razpirajo postopoma. 
  • Veliko ljudi, ki trpi za socialno fobijo, je imelo v otroštvu težave s fizično ali čustveno odsotnim očetom ter z nasilno materjo, ki ni znala dajati ljubezni. Posledično so otroci, ki so odraščali v takih družinah, močno pogrešali objem in bili povsem nevajeni fizičnega stika kot znaka naklonjenosti.

  • Mnogi s socialno fobijo so imeli že v otroštvu zaradi neurejenih družinskih odnosov različne psihosomatske bolezni. Najpogostejše so bolečine v trebuhu ali želodcu, astma in občutek slabosti.
  • Otroci, ki odraščajo v okolju, kjer je mati nasilna in vzkipljiva, oče pa odsoten, pogosto prevzamejo vlogo starša ali skrbnika. Ko mati vpije na otroka, ta misli, da je naredil nekaj narobe in ne upa izraziti negativnih občutkov ob zadiranju in kričanju, saj se boji, da bo razjezil starša (ne razume, da sam ni nič kriv).
  • Ljudje s socialno fobijo se ob vsaki, za večino povsem ne-stresni situaciji, kot je na primer pijača s kolegom ali nakup v trgovini, počutijo ogroženi in nenehno razmišljajo, kako bodo izpadli v očeh drugih. Obstajajo blage in hude oblike anksioznosti, v nekaterih primerih človek tudi po 5 dni ne spi, ker se obremenjuje.
  • S socialno anksioznostjo so pogosto povezani tudi panični napadi. 
  • Da se človek s socialno fobijo umiri, najbolj pomagajo vaje za čuječnost (npr. pozornost na to, da slišijo v okolici, kaj čutijo v telesu itd.)

S terapijo in vajami, ki sta jih predlagala terapevta, so udeleženci skupine za vsaj 30 % izboljšali svojo funkcionalnost v družbi.

Udeleženci so dokazali, da pogum ni odsotnost strahu, pač pa moč, da se s strahom soočimo!

VH

Preberite še:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri