Snežana je hvaležna mami in očetu, ki sta jo že kot otroka spodbujala, da se je umetniško izražala na različne načine.
“Spominjam se ustvarjanja graščin v mivki, celih vasi iz kamenčkov, hišk iz vžigalic, ustvarjanja s papirjem ... Rada sem improvizirala in za svojo igro nisem potrebovala igrač. Svojo prvo slikarsko razstavo sem imela že pri rosnih šestih letih,” je dejala Sneža, ki sta jo bolezen iz izguba psičke Donne tako prizadeli, da je uteho poiskala v slikanju.
“Svoje solze sem dobesedno pomešala z barvami in izlila na platno. Nastala je slika njej v spomin, ki pa je obenem nekakšna prelomnica v mojem ustvarjanju. Zaradi posledic bolezni sem precej fizično omejena in stvari, ki sem jih prej rada počela, zdaj ne morem več, a tisti nemir v meni je ostal,” pravi Sneža, ki je danes invalidsko upokojena, njen nemirni duh pa se pomiri, ko v roke prime čopič.
“Ustvarjam predvsem na platnih, tako slike velikanke, sestavljene iz več platen in večinoma s pokrajinskimi motivi, kot tudi čisto majhne sporočilne energijske slike in slike s simboli. Moja najljubša tema je Afrika – zaradi toplih barv, ki imajo zelo globoko sporočilnost. Rišem in slikam pa praktično vse; od klasičnih motivov do abstrakcij, energijskih slik, modernih, ambientalnih slik ... Le portretov ne izdelujem. Najraje uporabljam mešano tehniko in tudi nekaj čisto svojega sem že ustvarila, to je moja tridimenzionalna slika Duh Afrike,” je dejala slikarka, ki ustvarja pod okriljem nekaj kulturno-umetniških društev in je članica društva Slovenski svet ustvarjalnosti.
Napisala: Metka Pravst, foto: osebni arhiv
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
