Sedem krajev sveta, ki jemljejo dih

25. 6. 2016
Deli
Sedem krajev sveta, ki jemljejo dih (foto: Profimedia)
Profimedia

Sedem veličastnih svetovnih čudes, ki vas ne pustijo ravnodušne.

Machu Picchu – Peru

Ta kraj nosi tudi ime 'izgubljeno mesto Inkov', reka, ki teče v dolini pod planino, pa je glavni izvir reke Amazonke, ki z vodo prinaša Zemlji življenje.

Mesto je nastalo že okoli leta 1300, a je ostalo skrito vse do leta 1911. Obstajajo teorije, da je bilo zapuščeno in pozabljeno 400 let, preden so si ga pokorili Španci.

Pogled na Machu Picchu z vrha sosednjega griča je nekaj najlepšega, kar ponuja naš planet.

Machu Picchu – Peru

Tadž Mahal, Indija

Mogulski cesar Šah Jahan je ob rojstvu štirinajstega otroka izgubil svojo najljubšo ženo Mumtaz. Pisalo se je leto 1631 in kmalu po tragičnem dogodku je vladar, ki je za vedno ostal strtega srca, dal postaviti triinsedemdesetmetrsko mojstrovino iz najdražjega marmorja, ki so jo mojstri iz Perzije in Evrope gradili kar dvaindvajset let.

Detajli mavzoleja so bili zaradi tehnike pietra dura (vzorčasto vlaganje poldragih kamnov v marmor) tako neverjetno lepi, da je dal Šah Jahan v strahu pred morebitnim ponavljanjem gradbenega sloga delavcem amputirati roke.

Ko je leta 1666 umrl, so ga pokopali v marmornati mojstrovini zraven njegove Mumtaz.

Tadž Mahal, Indija

Hagija Sophia, Turčija

Edino mesto na svetu, ki leži na kar dveh celinah, se ponaša z veličastno mošejo, ki jo je dal pred 1500 leti postaviti sam Justinijan. Njena kupola s premerom 32 metrov je še danes neverjeten arhitekturni presežek.

Ob padcu Konstantinopla leta 1453 je sultan Mehmed II. nemudoma preuredil barvno in oblikovno bogato cerkev skupaj z njeno marmornato notranjostjo v mošejo ter dodal štiri minarete, ki so okrasili podobo Istanbula.

Ker je bila velikanska 'Sveta Modrost', kot se glasi prevod njenega imena, kar tisoč let ena največjih krščanskih cerkva, jo od leta 1934, ko so jo spremenili v muzej, občudujejo in častijo pripadniki obeh veroizpovedi.

Hagija Sophia, Turčija

Chichen Itza, Mehika

V 'srcu' najlepšega majevskega mesta Chichen Itza na polotoku Jukatan se dviga petindvajset metrov visoka piramida El Castillo, ki je prava tridimenzionalna upodobitev majevskega koledarja s poudarkom na solsticiju – jeseni in spomladi se ob enakonočju na piramidi izriše podoba kače, ki se vije po stopnišču.

Pogled z vrha piramide na preostale stavbe majevskega mesta sredi goste džungle je eno najbolj romantičnih doživetij Srednje Amerike.

Chichen Itza, Mehika

Petra, Jordanija

Antično rdeče mesto, postavljeno v dramatično sotesko in izklesano v živo skalo (pred skoraj dvesto leti ga je 'našel' švicarski popotnik Johann Ludwig Burckhardt), je pred dvema tisočletjema služilo kot prestolnica nabatejskega kraljestva, skozi katero so karavane z dišavami, kadili in svilo nadaljevale svojo dolgo pot proti Evropi.

Neponovljiva lokacija, intimno vzdušje in prefinjena arhitektura z izvirnim sistemom vodnih jezov in kanalov še dandanes privabijo vzdihe iz slehernega popotnika, ki obišče ta dragulj.

Petra, Jordanija

Angkor, Kambodža

Že več kot tisoč let stoji sredi kamboške džungle ogromen kompleks templjev, ki so bili središče mogočne kmerske kulture in civilizacije. V obdobju največjega razcveta kmerskega kraljestva na začetku 12. stoletja, ko je to segalo od današnjega Vietnama in Kitajske pa vse do Bengalskega zaliva, je na območju Angkorja živelo skoraj milijon ljudi.

Kralj Surjavarman II. je znotraj kompleksa kmalu naročil gradnjo največjega in najmogočnejšega templja, ki bi služil kot zemeljsko domovanje bogov.

Angkor Wat, 'mesto pagoda', ki je nastalo na njegovo željo, so velikodušno okrasili z več kot dva tisoč podobami apsar, nebeških plesalk, in s številnimi znanimi liki iz hindujskih mitoloških zgodb.

Tempelj, ki priča o velikanski graditeljski spretnosti takratnih inženirjev in visokih posmrtnih ambicijah vladarja, je še danes ponosni simbol kamboškega ljudstva in krasi celo državno zastavo.

Angkor, Kambodža

Stonehenge, Velika Britanija

Najslavnejši spomenik zahodne Evrope stoji na Salisburyjski planoti v angleški pokrajini Wiltshire. Še danes si obiskovalci ne znajo predstavljati, kako so pred skoraj štiri tisoč petsto leti petdeset ton težke in do sedem metrov visoke monolite prinesli na planoto in jih obrnili pokonci.

Nekateri pravijo, da je to storil hudič, ki je tu postavil svoj diabolični portal. Vsakih pet tisoč let naj bi se ta odprl in prinesel novo gromozansko naravno katastrofo.

Namen okrogle kompozicije arheologom še vedno ni znan – je bil Stonehenge observatorij ali kraj skrivnostnih poganskih obredov? So ga gradili druidi, Grki, Feničani ali celo prebivalci Atlantide?

Zgodbice in legende, ki opisujejo nastanek velikega spomenika, so zavite v tančico skrivnosti, ki daje Stonehengeu tisti prav posebni čar.

Stonehenge, Velika Britanija

Foto: Profimedia

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja