Reševanje balkanskih rek

Če bi celotno evolucijo Zemlje skrčili v en dan, bi se človek, kakršnega poznamo danes, pojavil šele v zadnji sekundi dneva pred polnočjo. Čeprav je zadnji pridružen potnik planeta, se je odločil, da bo po svoji (zamejeni) pameti spreminjal in uničeval vse, kar je bilo ustvarjeno pred njim. Meddrugim tudi vodo, ki je tekla davno, davno pred njim in mu omogočila življenje. Pričel jo je zajezovati, onesnaževati, uničevati živa bitja v in ob njej, spreminjati njen tok in bolj kot na vir življenja, začel gledati nanjo kot na vir zaslužka. 

K sreči pa niso vsi povsem brezbrižni do modrega srca Zemlje. Tisti, ki še živijo z njo, opazijo, da ne žubori več kot nekoč. Njen klic na pomoč sliši tudi bivši olimpijec Rok Rozman, ki je nekoč veslal po rekah v želji po odličjih, sedaj pa vesla zato, da bi jim ohranil dostojanstvo življenja. Čuti doložnost, da z vesli odločno brani, kar ima rad in kar naj bi imel rad vsak človek. 

Foto: Jan Pirnat

Med Slovenijo in Albanijo se namreč brez premisleka načrtuje gradnja 2.700 jezov v zavarovanih območjih, habitatih ogroženih vrst in povsem brez vključevanja lokalnih skupnosti. Ob tem se poraja vprašanje, ali so jezovi na zadnjih divjih rekah zares potrebni oziroma je njihova korist vredna uničenja ekosistemov in rečnih pokrajin ter lepot Balkana. S projektom Balkan Rivers Tour pod vodstvom kajakaša in biologa Roka Rozmana skušajo opozoriti na problem in s kreativnim uporom ter akcijami obrniti prihodnost rek. Naše naravno bogastvo, ki nenazadnje niti ni naša last, želijo zaščititi pred dobičkonosnimi lobiji in vzpodbuditi razmišljanje. V 35-dnevni veslaški odpravi (med 16. aprilom in 20. majem) so po balkanskih rekah kajakaši iz vse Evrope veslali po 16-ih rekah v 6 državah in organizirali številne večje dogodke.

 Foto: Matic Oblak

Začeli so na Bohinjskem jezeru, nadaljevali po Savi Bohinjki, Dolinki, Savi, Soči in Ujči, hrvaški Zrmanji, nadaljevali po rekah Bosne, Črne gore in Makedonije ter na koncu zaključili na albanski Vjosi, eni izmed zadnjih evropskih divjih rek, kateri grozijo načrtovani jezovi in uničenje. Rok pravi, da ne gre za aktivizem, ampak boj za osnovne pravice ljudi, živali in rastlin.

Kaj člani projekta Balkan Rivers Tour sporočajo albanskemu premieru Ediju Rami?

Težava jezov namreč ni le v tem, da kot kajakaš ne bi mogel nemoteno veslati po njej...

Jezovi uničujejo ekosisteme s tem, da:

• zmanjšujejo gladino rek in spremenijo rečna korita,
• upočasnjujejo in blokirajo reke - zato ni prenosa hranil, pojavljajo se lahko tudi strupena cvetenja vode,
• onemogočajo migracijo rib,
• nihanja vodostaja uničujejo drstišča,
• spremenijo temperaturo vode – posledično poginjajo živa bitja,
• znižujejo vsebnost kisika – poslednično poginjajo živa bitja,
• vplivajo na podtalnico in slabšajo kakovost pitne vode,
• iz zajezitvenih jezer izhaja ogljikov dioksid in metan, ki je najhujši toplogredni plin,
• reke (in njene spremembe) vplivajo na lokalno klimo in podnebje.

Foto: Matic Oblak

Anton Komat, znan slovenski naravovarstvenik in raziskovalec, komentira hidroelektrarne: "HE so odlična možnost za kovanje profitov, čeprav električne energije ne primanjkuje. So namreč na sončni pogon kot celoten vodni krog. Kroženje vode namreč poganja energija sonca, torej tudi rečni tok, ki na svoji poti proti morju lahko poganja turbine. Z vodnim krogom se gospodari tako kot s podjetjem v stečajnem postopku, vsakdo si prilasti svoj del, nihče pa nima pregleda nad celoto. Za jezovi se slej kot prej akumulira pogosto toksičen mulj, vplivajo na dinamiko podtalnice, s tem pa na vodni režim pokrajine, spreminjajo mikroklimo okolja ter preprečujejo migracijske poti ribje favne."

DamNation je dokumentarni film, ki prikaže tragično zgodbo severnoameriških rek, ki jo je moč preslikati v vse dele sveta, tudi na Balkan. Razbija mit o hidroenergiji kot zelenem viru energije in prikazuje, kako po odstranitvi jezov zopet oživijo obrečni ekosistemi.

Seveda praktično vsi potrebujemo električno energijo, od nje smo danes že popolnoma odvisni, a zdi se, da pri vsej pameti in znanosti, ne pretehtamo odločitev dovolj oziroma ne najdemo optimalnih rešitev. Dejstvo je, da izvajamo nasilje nad naravo in se nam to tudi vedno bolj vrača.

Foto: Jan Pirnat

Vse stare tradicije so učile, da je najpomembnejše v življenju, da se naučimo plavanja s tokom. Tega so se verjetno učile od narave - od rek. Zajezovati reke bi tako lahko pomenilo blokirati življenjski tok, tok narave, tok stvarstva, ki je mnogo, mnogo pametnejši od človeka... 

Ana Vehovar

• Preberite še: Ekovas niso naravne hiše. Ekovas so ljudje. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja