Pust nam prinaša pomlad, upanje in veselje

V zgodovini naših slovanskih prednikov je bil pust od nekdaj pomemben dogodek. Prinesel je pomladno radost in upanje, ki ga je po dolgih temnih in mrzlih dneh človek še kako potreboval.

Pust nam prinaša pomlad, upanje in veselje (foto: profimedia) profimedia
9. 2. 2018

Ljudje naj bi se po vsem svetu šemili že tisočletja. Zakaj? Sprva zato, ker so menili, da se v našemljencu naseli duh prednika, pozneje pa zato, ker se je človek le v taki opravi lahko približal duhu, ki oživljajo naravo. (druzina.si)

Tudi pri nas praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo in predstavlja praznovanje prihoda pomladi ter odganjanja zime. 

Pri pustu ne moremo mimo lika kurenta, ki prav tako ni "od včeraj". Iz starih slovenskih pripovedk (Jakob Kelemina) lahko izvemo, da je bil Kurent pri starih Slovanih zelo spoštovan bog, praznovanje pusta pa je bil spominski dan starega Kurenta. Posvečen dan mu je bil torek. Z bogom Kurentom je bila povezana vinska trta in ajda. 

Kurent predstavlja nadnaravno moč, s katero odganja zimo. Z divijim plesom in oglašanjem zvoncev ponazarja pradavni poskus ljudi, da bi vplival na naravne zakonitosti. Z svojim divjim plesom in glasnim ropotom kravjih zvoncev odganja zimo in kliče v deželo pomlad, preganja slabo in prinaša dobro. 

Tudi po drugih območjih Slovenije obstajajo različna stara izročila, ki se navezujejo na pust. Na Gorenjskem je pust povezan tudi s kresom na pustni večer. Po razlagi starih ljudi naj bi šlo za počastitev ajdovske boginje, ki je poskrbela, da je lan spomladi dobro zrasel.

V knjigi iz Nevidne strani Neba piše Pavle Medvešček, kar so mu zaupali sogovorniki. Starejši možje so mu povedali, da se je nekoč pust praznoval vedno na isti dan, to je 53. dan po zimskem krasu, ki so ga zakurili 21. decembra. Sogovorniki so mu o pustu zaupali tudi: "Pred prvo vojno smo pustnim maskam rekli kar šklafedrini. Ta običaj na koncu zime je bil za vse staroverce zelo pomemben. Prinesel je ponovno veselje in upanje, ki ga je po dolgih temnih in mrzlih dneh človek še kako potreboval. Seveda je večinska vera temu nasportovala in ga tudi preganjala, a povsem zatrla ga ni nikoli. Predolgo je že v krvi človeka, ki je živel in bil odvisen od zemlje.. Predvsem za tiste, ki so hodili v cerkev je bil ta običaj nespodoben, prostaški in preveč razuzdan."

Danes si zato privoščite pustno radost in povabite v našo deželo pomlad!

Preberite si še: 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri