Prijatelji so vse – veselje, varnost, izziv

25. 5. 2012
Deli
Prijatelji so vse – veselje, varnost, izziv (foto: Goran Antley)
Goran Antley

Veselje, varnost, izziv, da se lahko od njih tudi česa nauči, ogledalo ... Vse to popinovki Poloni Jambrek prinašajo prijatelji. Pomenijo ji veliko, z njimi se ima lepo, skupaj kam gredo, se zabavajo, smejijo in skupaj kakovostno preživljajo čas.

Kaj vam je pri prijateljevanju pomembno?

Veliko mi pomeni, da prijateljem lahko zaupam, ker mi to daje občutek varnosti. Sem oseba, ki se težko odpre, a ko začutim, da se lahko odprem, mi je pomembno, da me ta oseba ne razočara. Saj kdaj tudi me, potem pa to poskušam predelati. Delujem odprto, sem kar zgovorna, da se pa resnično odprem, traja.

Si prijatelje izbirate ali je to pri vas bolj spontano?

Je povsem spontano. Lahko pa bi rekla, da so si me izbrali drugi. Morda so bili bolj vztrajni in sem se prepustila, vendar nikoli nisem bila razočarana. Zdaj bi si pa morda kdaj še sama koga izbrala.

Prijateljevanja med sabo ločite?

Ugotovila sem, da imaš lahko prijatelje za različne stvari, da vsak ne more biti v vsem stoodstoten, da so različni in da ni treba od vsakega prijatelja pričakovati, da je takšen, kot sem jaz. Tako imam prijatelje, s katerimi zelo rada potujem, prijatelje, s katerimi rada hodim na pijačo, s tistimi, ki pa jim zelo zaupam, se zelo rada pogovarjam in skupaj 'psihologiramo'.

To velja predvsem za sestri, dvojčico in mlajšo sestro. Mlajšo sestro sem vzljubila takoj, ko se je rodila, in to je to. Po mojem mnenju naju je med odraščanjem precej opazovala in tudi zato prevzela precej stvari, ki jih imava tako radi, kot je recimo psihologija.

To pomeni, da poskušate prijatelje sprejeti takšne, kot so?

Poskušam. Če me ne prizadene. Od vsakega prijatelja poskušam potegniti tisto, kar mi ustreza.

Kako shajate z moškimi prijatelji?

Moške imam kar rada kot prijatelje. Zdi se mi tudi, da so moški mlajše generacije bolj feminilni, ženske pa bolj moške. Ravno zadnjič sem gledala modno revijo, na kateri so bili moški zelo naličeni, medtem ko ženske niso bile, temveč so bile anemične, moderne. Ni več tega, da se moški o čem ne bi radi pogovarjali, kot je to bilo pred desetimi leti, ko so bile meje med spoloma bolj izrazite.

Ste v starših kdaj iskali prijatelje?

To pa ne, mogoče moja mami včasih pristopi tako, ampak menim, da je starš starš, prijatelj pa prijatelj. Prijatelje imaš v šoli, v službi, pri hobijih, starš pa je zato, da ti postavi meje. Tudi prijatelj postavlja meje, a je starš le vodja. Nikakor ne zagovarjam, da je starš tvoj prijatelj.

Se zaupanje prijateljem obnese?

Dokler sem pričakovala, da je nekdo takšen kot jaz, sem seveda bila razočarana. Zdaj, ko delam na tem in ko poskušam sprejeti ljudi takšne, kakršni so, sem manj razočarana. Seveda sem kdaj razočarana, a to predelam, ne sesuje se mi svet.

Kaj še pričakujete od prijateljev?

Največ, kar pričakujem, je, da me prijatelj upošteva. Če izrazim, da me nekaj moti ali veseli, me navduši človek, ki si to zapomni in to tudi upošteva. Da ima človek toliko empatije, da sem lahko jaz jaz, me v različnih situacijah poskuša upoštevati in me ne povozi. Bodisi da gre za moje karakteristike, ali moje delovanje, karkoli.

Kaj ste vi pripravljeni narediti za prijateljstvo?

Za prijatelje, sestri, nekoga, ki mi je res blizu, bi naredila veliko, skorajda ni stvari, ki je ne bi naredila. Posodila bi mu denar, če bi me sredi noči prosi za uslugo, bi z veseljem pomagala ...

Radi prijateljem poveste, kar jim gre?

Resnica, ki je relativna, mi je zelo pomembna, kakor tudi odkritost, zagotavljata mi varnost. Prijateljem povem po resnici, tako, kot je. Poskušam pa malo blažiti, da nisem ostra, odrezava, kot včasih znam biti, da ni kdo prizadet.

V sebi pa tega ne morem držati, ker začutim metuljčke v želodcu. Cenim, če mi tudi prijatelji povedo naravnost, in ne komu drugemu ali na družabnem omrežju omenjajo kaj o meni. Pripravljena sem poslušati, poskušam to upoštevati, saj tudi sama to pričakujem od drugih.

Mogoče se najprej še kaj branim, ker nisem pripravljena sprejeti, ampak si vzamem k srcu in to predelam. Bolje mi je, če mi prijatelj pove resnico v obraz, saj verjamem, da smo drug drugemu zrcalo in se lahko korigiramo, drug drugemu damo misliti in se s tem česa naučimo.

Kaj menite o virtualnih prijateljstvih?

Glede tega sem bolj tradicionalna, se pravi, da mi niso najbolj všeč. Na Facebooku in Twitterju pazim, da se ne odkrivam, saj nista moji odskočni deski za prijateljstva. Ni se mi še zgodilo, morda pa me kdaj preseneti.

Spadajo kakšni predmeti med vaše prijatelje?

Obleke, te obožujem. Včasih se v trgovini spomnim na Kreslinovo pesem: Ko pa prideš ti, se nebo mi razjasni. Spravijo me v boljšo voljo. Tudi vsi liki Seksa v mestu ali Prijateljev so mi skoraj prijatelji na poseben način, ker se z njimi lahko poistovetim in so zabavni. Kadarkoli jih gledam, me spravijo v dobro voljo.

So vam prijatelji tudi kdaj za vzor?

Pri kakšnih zelo občudujem spontanost. Rada bi se kdaj sprostila, da ne bi bilo vse tako načrtovano. Pri določenih prijateljih opazim, da to imajo, kar mi ustreza in se tega lahko učim od njih. Tako se dopolnjujemo, kakšnega prijatelja pa tudi jaz korigiram, ampak jim gre to najprej na živce, potem pa mi povedo, da to cenijo in mi dajo prav.

Kako pa gledate na prijateljstva na delovnem mestu?

Na Pop Inu smo nekako prijatelji. Že velikokrat so me presenetili. Po eni strani smo si zelo podobni, po drugi pa ne, nas pa nekaj veže in smo tudi tim, ki je razvil odnos, v katerem si lahko zaupamo.

Se vam je že zgodilo, da bi s kakšnim intervjuvancem želeli vzpostaviti prijateljske odnose?

Vsekakor bi se z veseljem še kdaj videla s Kevinom Costnerjem. Moji sogovorniki me velikokrat fascinirajo. Tudi Katie Melua me je fascinirala, predvsem tujci, ki imajo karizmo. Seveda pa ne vem, kakšni bi bili, če bi jih zares spoznala. Tudi pri Slovencih se mi dogaja, da me kdo navduši.

Napisala: Suzana Golubov, foto: Goran Antley

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez