Igralka Aniston je pred časom napisala odprto pismo vsem tabloidom, ki je bilo objavljeno v Huffington Postu. V njem je izpostavila seksizem in objektivizacijo, ki jo vsakodnevno doživljajo ženske od tabloidov in tračev.
Jennifer je prekipelo in je napisala odprto pismo tabloidom potem, ko se je vrnila iz počitnic z možem in jo je na letališču napadla gruča paparacov z vprašanji, ali je, gleda na tabloidne fotografije, noseča.
“Nisem noseča, sem pa sita tega “športnega” ocenjevanja in telesnega osramovanja, ki se vsakodnevno dogaja pod pretvezo novinarstva. Z možem sva vsakodnevno nadlegovana od ducata agresivnih fotografov, ki prežijo pred najinim domom, da bi dobili kakršnokoli fotografijo, četudi to pomeni ogrožanje naju ali nesrečnih pešcev, ki so v bližini.
Če sem nekakšen simbol ljudem, sem očitno primer, kako kot družba vidimo naše mame, hčere, sestre, žene in prijateljice. Objektivizacija, ki jo doživljamo ženske, je absurdna. Kako sem prikazana v medijih je zgolj odsev tega, kako vidimo ženske na splošno, merimo jih po nekih izpirjenih standardih lepote. Mlade deklice povsod absorbirajo to naše sprejemanje, pasivno ali drugačno. In prične se zelo zgodaj. Sporočilo, da dekleta niso lepa, če niso neverjetno suha, da niso vredna pozornosti, če ne izgledajo kot super modeli... Zvezdniške novice kažejo na razčlovečen pogled na ženske, ki je osredotočen zgolj na fizični izgled, katerega tabloidi spremenijo v športni dogodek špekluacij. Ali je noseča? Ali preveč je? Se je zapustila? V njenem zakonu škriplje? Ker je fotoaparat ujel nekakšno fizično nepopolnost.
Včasih sem si rekla, da so tabloidi kot komični stripi, ki jih ni jemati resno, limonada, ki ji ljudje sledijo, ko potrebujejo, da jih nekaj zamoti. A tega si ne morem več govoriti, saj ta objektivikacija, ki jo doživljam iz prve roke že desetletja, prikazuje izpirjen način, kako ocenjujemo žensko vrednost.
Še posebej sem videla, kako močno definira žensko vrednost njen zakonski in materinski status. Kako močno se trudijo mediji, da bi izvedeli, ali sem noseča (že milijontič, sicer pa kdo šteje) pokaže, da je ženska nekako nepopolna, neuspešna in nesrečna, če ni poročena in ima otroke.
Popolne smo – z ali brez partnerja, z ali brez otrok. Same se odločimo, kaj je lepo, ko pride do naših teles. Ta odločitev je naša in samo naša. Sprejmimo to odločitev zavestno, izven tabloidnega hrupa. Ne potrebujemo biti poročene ali mame, da smo popolne. Same določamo, kako bomo srečno živele do konca svojih dni.
Ne bom se počutila manjvredno, ker se moje telo spreminja ali ker sem pojedla burger za kosilo in bila fotografirana iz čudnega kota ter bom zato označena za: nosečo ali debelo. Da ne omenim nelagodja, ko ti prijatelji in sodelavci čestitajo za nosečnost (včasih večkrat dnevno).
Iz izkušenj vem, da se tabloidne prakse, ne glede na nevarnosti, ne bodo kmalu spremenile. Kar se lahko spremeni je naše zavedanje in odzivanje na toksična sporočila glede teh navidez neškodljivih zgodb, ki oblikujejo naše dojemanje sebe. Mi smo tisti, ki se odločimo, ali kupujemo, kar nam je servirano. Morda bodo nekega dne tabloidi prisljeni, da pogledajo na svet skozi drugačen, bolj človeški objektiv, saj bodo ljudje prenehali kupovati to neumnost.
Vsi moramo prevzeti odgovornost glede tega, kaj sprejemamo v svoje možgane. Prenehati moramo poslušati in kupovati takšne medije. Moramo se spodbujati, še posebej v teh časih, se imeti radi, in biti ponosni na ženske.”
- Preberite si še: Julia Roberts nasprotuje obsedenosti z lepoto
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
