Nočem več hiteti, ampak živeti

Kako se ustaviti?

Nočem več hiteti, ampak živeti (foto: Jasper G. Unsplash) Jasper G. Unsplash
6. 11. 2019

V zadnjem času imam občutek, da ne naredim dovolj. Seznam stvari, ki bi jih morala narediti, je vse daljši. Rokov za oddajo člankov se sicer še vedno držim, vendar so moji notranji roki tisti, ki mi povzročajo težave. Vsak članek skušam oddati vsaj tri dni prej, ob tem pa že razmišljam o naslednjih člankih in o ljudeh, ki jih želim intervjuvati. V prostem času skušam prebrati čim več knjig, ker želim spremljati dogajanje na knjižnem trgu, obogatiti besedni zaklad in najti navdih. Ta mesec sem jih uspela prebrati trinajst. Seveda pa ob tem ne pozabim na gospodinjstvo, ljubečega fanta in zvestega psa. In kar je najpomembneje, trudim se ohranjati prijaznost v odnosih. Toda ob koncu dneva zaradi utrujenosti ne zaspim, temveč se premetavam v postelji in razmišljam, česa vse nisem naredila.

Zaradi preobremenjenosti ne zavrnem novih zadolžitev, temveč si poiščem celo nove. Namesto NE vedno znova dahnem DA. Kljub izčrpanosti sem prijazna, odgovorna, zanesljiva, učinkovita, ko se dogovarjam za intervjuje in sestanke. Manj prijazna sem do sebe in posledično do njega, ki je nežen, ljubeč in pozoren tudi v stresnih situacijah. In verjame vame, kadar jaz ne. Ne znam sprejeti njegove pomoči, ampak skušam vse narediti sama. Toda obenem ne znam spremeniti sebe in svojega načina življenja. In tega me je strah. Ker se ne doživljam kot pasivno osebo, saj sem v preteklosti ravnala drugače. Nisem se predala in obupavala nad prihodnostjo brez vizije. Nesrečo sem znala pretvoriti v zadovoljstvo. Kadar sem bila nesrečna zaradi dela, sem poiskala novo priložnost. Ko so se v ljubeče razmerje naselili žalost, jeza in razočaranje, sem se poslovila, če ni bilo mogoče najti rešitve. In ko sem začela drseti onkraj svojih telesnih zmogljivosti, sem poiskala pomoč. Vedno sem torej našla moč, da nekaj spremenim. In nekje globoko v sebi verjamem, da bo tudi tokrat tako. Da bom našla moč in se obnovila.

Morda za začetek ni nujno, da sem sprememba, ki jo želim videti v svetu. Dovolj bo, da bom sprememba, ki jo želim videti vsak dan v ogledalu in občutiti v globinah svoje duše. Ker nočem več hiteti, ampak živeti.  

Danaja Lorenčič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri