Ne želim biti znanilec slabih novic, toda za vse slabo (in bedno) v življenju si odgovoren samo ti...
No, naj ti nekaj zaupam, draga bralka, dragi bralec, dragi človek. Naj te razsvetlim. Če je to zgoraj, kar sem zapisala, tisto, kar meniš zase in za svoje življenje – se najverjetneje ne motim. Je resnica. Tvoja resnica. Pravzaprav je resnično, kajti to idejo si si sam vsejal v svoj um. Dopustil si, da je temu tako. Morda meniš, da ni le tvoja krivda, da se počutiš tako, kot se in da živiš tako, kot živiš. Toda motiš se. Tako zelo se motiš.
Ne želim biti znanilec slabih novic, toda za vse slabo (in bedno) v življenju si odgovoren samo ti.
Če misliš, da se je ves svet zarotil proti tebi in da ti vsi želijo samo slabo in ti ne privoščijo sreče, potem igraš napačno igro. Sabotiraš samega sebe. Dopuščaš si, da negativna energija prodira v vse pore tvojega delovanja, tvojega obstoja.
Mar res ne vidiš, da si le ti odgovoren za svojo srečo? In nihče drug? In da je vso negativno mišljenje in ta norost, ki ti ne pusti sanjati, plod tvoje zelenice? Sam si graditelj svoje usode.
Da, pozabila sem. Morda res ne vidiš tega. Težko je ostati objektiven in odprtega duha, ko je v igri lastna sreča in življenje. Razumem te. Vsi smo že bili v tem. Toda slej ko prej smo morali spoznati, dojeti, pasti na glavo in razumeti, da če si sami ne bomo pomagali in ubežali temu labirintu samopomilovanja, bo življenje odbrzelo mimo nas, še preden bomo dodobra pomežiknili.
In točno to je tisto, kar moraš čimprej storiti. Dokler je še čas.
Vem, da je to najlažje reči in zapisati, težje pa živeti in to tudi uresničiti, vendar tudi to so le izgovori, ki jih moramo ovreči v veri po imenitnejšem jutri.
Prisluhni mi,
nikoli ne boš dosegel veličine v svojem življenju, če boš kar naprej zasledoval lažjo pot. Tisto že premnogokrat prehojeno. Nikoli ne boš dosegel svojih najpomembnejših sanj, če boš vztrajal pri delu, ki te ne veseli, ti črpa vso energijo in ti vzbuja slabe občutke v trebuhu vsako jutro, ko se zbudiš. Nikdar ne boš doživel užitka »poraza« in nato vzpona in uspeha, če boš prelen za vstajo, motivacijo in akcijo.
Nikoli ne boš našel prave ljubezni, če ne boš zbral toliko poguma, da zapustiš osebo, ki te več ne osrečuje. Četudi je tukaj tako udobno in enostavno. Nikoli ne boš našel ljubezni, če ne boš nehal postavljati potreb vseh ostalih na prvo mesto pred svojimi. Nikoli ne boš srečen, če boš nenehno obkrožen z ljudmi, ki te izčrpavajo in zaradi katerih dvomiš v lastno vrednost.
Nikoli ne boš izkusil življenja, ki si ga želiš, če ne boš zanj našel tudi poguma za vse spremembe. Četudi neprijetne in boleče. Zavedati pa se moraš, da nič ne pride samo od sebe, tudi spremembe ne. Vse je na tebi. Ti si tisti, ki mora začeti ta proces transformacije in nihče drug. Obrniti novo poglavje ali napisati novo knjigo.
Ti si razlog za trenutno situacijo, v kateri se nahajaš. Le ti se odločaš, kako boš v slehernem trenutku postopal. Ali se bo kaj spremenilo ali bo ostalo tako, kot je. Sam sebi si najboljši prijatelj ali najostrejši sovražnik. Le ti si ustvarjalec lastnega življenja. To je resnica. Morda ni sladka, toda še kako potrebna.
Včasih moramo izkusiti vso grenkobo, da lahko cenimo vse sladko in lepo. Premnogokrat se nam namreč vse zdi tako ne-magično in samoumevno, toda v resnici je vse dar univerzuma in božanske energije. In je tako zelo čudovito in posebno.
Torej, ali bomo prenehali z vso to samosabotažo?
Prenehali stati na poti lastni sreči in pričeli s stvarmi, ki nas izboljšujejo in rišejo nasmeh na lica. Poleg tega pa še nevede naredili nekaj vaj joge obraza in postali še bolj sijoči. Prenehali početi stvari, ki nas ne osrečujejo. Prenehali kriviti druge za našo nesrečo. Končali s pričakovanji, da bo življenje samo poskrbelo za naš uspeh, brez da bi mi karkoli naredili za to. Prekinili odnose z osebo, s partnerjem, ki nas ne ljubi več ali mi ne ljubimo njega in ga spustili, četudi bi bilo veliko lažje, da ostanemo. Se prenehali bati za lastno srečo in v to, da bomo za vedno sami in osamljeni. Ne dovolili, da nam strah ohromi tako telo kot dušo ?
Prenehajmo se tretirati tako, kakor da nismo vredni.
Ker smo.
Življenje se nam odvija pred nosom, naši cilji so dosegljivi. Na nas je, ali bomo imeli pogum jim slediti, delati trdno zanje in najti zadovoljstvo, ali pa se predati in dopustiti, da nam pobegnejo izza obzorja.
Pa vso srečo!
Nina Kirbiš
- Poglejte si še: 7 situaciji, ko je vredno tvegati
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
