Ko ugotovimo, da v resnici potrebujemo zelo malo... - Za navdih - Sensa.si

Ko ugotovimo, da v resnici potrebujemo zelo malo...

Vse od malih nog smo naučeni, da denar ni le nujno potreben za življenje, pač pa je ključen dejavnik za občutek sreče. Poleg tega mediji prikazujejo, da bodo čezmerne količine denarja nedvomno prinesle tudi božanska stanja nirvane. Da temu ni tako, običajno spoznajo šele starejši ljudje, ko opazujejo svojo preteklost, dejansko srečo in vcepljene družbene vzorce. Ugotovijo, da človek resnično potrebuje le osnovne materialne dobrine.

Ko ugotovimo, da v resnici potrebujemo zelo malo... (foto: profimedia) profimedia
7. 10. 2017

Dober primer so tudi dobitniki loterij, ki ne glede na to, kako izjemen je njihov dobitek, po začetnem navdušenju ne poročajo o večji sreči. Pravzaprav poročajo o tem, da postanejo še bolj nesrečni. Denar je kot zdravilo, dober je le, ko ga res potrebuješ. Sicer pa imajo zdravila številne negativne učinke. Življenje so izkušnje. Denar sicer lahko morda priskrbi bolj eksotične možnosti, ki pa niso nujno zagotovilo, da bodo tudi zares več vredne.

Dalaj Lama je dejal: »Človek žrtvuje svoje zdravje zato, da ima denar. Nato žrtvuje denar, da si lahko povrne zdravje. Potem je tako zaskrbljen glede prihodnosti, da ne živi in ne uživa v sedanjosti niti v prihodnosti. Živi, kot da ne bo nikoli umrl in umre, kot da ni nikoli živel.«

Ko se pretirano pehamo za denarjem, izgubljamo čas, ki bi ga lahko preživeli z ljudmi, ki so nam najbolj dragi. Izgubljamo trenutke, ki se jih ne da povrniti. Če živimo za denar, živimo le da preživimo in ne, da živimo.

Najbolj problematično je, ko pohlep potihoma raste. Več kot zaslužimo, več si želimo in to opravičujemo z izgovori: »Zamudil sem otrokov rojstni dan, ampak dobil odličen posel, tako bom imel denar, da bo moj otrok lahko šel študirati.«

Ko pričnemo opravičevati pohlep, lahko iz nedolžnega primera zraste v: »Zato, da sem obvaroval finančno stanje podjetja, sem uporabil strupene kemikalije.« Tudi glavni pri Monsantu namreč niso pričeli življenja kot korporacijski pohlepneži, ampak so se v to razvili tekom življenja.

Na Princeton univerzi so naredili raziskavo med 450,000 ljudmi o tem, na kateri točki denar ne vpliva več na srečo. Ugotovili so, da po točki, ko ima človek vse osnovne življenjske potrebščine (kot so hrana in zavetje), denar ne prinaša več sreče. Seveda danes veliko ljudi živi v pomanjkanju in nimajo tudi teh osnovnih potrebščin, ki so nujne. In to ni prav. Ne dovolite pa, da vam mediji stimulirajo pohlep v grozno požrešnost. Naj bo vaše bogastvo vaša družina, bližnji prijatelji, narava, živali, ki so resnični nezamenljivi zakladi.

Še nekaj pozitivnih lastnosti »življenja z manj« oziroma brez dobrin, ki jih nujno ne potrebujemo:

1. Imeti manj dobrin pomeni imeti manj stroškov in manj stresa.

2. Posedovati manj nepotrebnih dobrin pomeni proizvajati manj odpadkov, kar je boljše za okolje.

3. Je odlična priložnost, da se osvobodimo od tekmovalnosti.

4. Osvobodimo se tudi trdovratne navezanosti na materialno.

5. Smo zgled otrokom, ki so naša prihodnost, da denar ni vse.

Po navdihu: thespiritscience.net

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri