Kje so naše vrednote danes?

Nedavna raziskava med Evropejci je pokazala, da bi bila večina od vprašanih raje nesramno bogatih kot pa srečno zaljubljenih. Ste se zgrozili ali ...?

4. 6. 2011

Od kod ta neizmerna želja po bogastvu, denarju, statusu?

Takole je o tem vprašanju razmišljala Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije:

Vrednote so motivacijski in zelo visoko cenjeni cilji, ki si jih ustvarimo v naših glavah, nato pa stremimo za njimi – v obliki razmišljanja in sanjarjenja ali pa v obliki akcije, namenjene dosegi teh ciljev. Navadno so nam vredni in pomembni zlasti takrat, ko jih še nismo dosegli. Ko jih dosežemo, pa lahko njihova privlačnost skopni, postavimo si spet nov cilj, novo vrednoto, po kateri bomo stremeli. Niti dve osebi si nista enaki v svojih vrednotah, vrednote niso nekaj stalnega, ampak se spreminjajo, tako med človekovim življenjem kot med ekonomskimi in političnimi spremembami v državi.

Psihologi so ugotovili, da poznamo več vrst vrednot, ki se v grobem delijo na dionizične in apolonske. Prve so čutne, med katere spadajo zabava, veselje, užitek, udobje in vznemirljivo življenje, pa tudi statusne, kot so moč, ugled, slava, denar, uspeh, in patriotske, ljubezen do domovine. Druge pa so moralne – socialne, demokratične in tradicionalne, kamor spadajo ljubezen, družinska sreča, razumevanje s partnerjem, mir, sloga, in izpolnitvene – spoznati resnico, postati moder, pomen estetike in kulture.

Kako to, da so se Evropejci v raziskavi večinoma odločali za statusne vrednote, in ne za tradicionalne? Za nesramno bogastvo, in ne za srečno zaljubljenost?

Z družbenimi premiki v Evropi, z Evropsko unijo pa tudi gospodarsko krizo in globalizacijo so ljudje naredili premik tudi v smislu vrednot. Med krizo se mnogo ljudi ukvarja prav z denarjem – nekateri v smislu preživetja, drugi v smislu velikih zaslužkov.

Kapitalizem in potrošništvo, katerega del smo postali, pa ravno denar postavljata na najvišje mesto med vsemi vrednotami.

Druge vrednote celo pogojujeta s to najvišjo. Če bo človek imel denar, bo imel tudi srečo, mir, lastno zadovoljstvo in izpopolnitev, denar mu bo prinesel razumevanje, morda celo ljubezen v odnosih – partnerskih in družinskih –, ki bo seveda temeljila na denarju.

Tudi Slovenija ni izjema, kapitalizem ji postaja domač, potrošništvo je že dobro zasidrano v psiho naroda. Zamenjava vrednot je precej dobro vidna pri generacijah, ki so se rodile po osamosvojitvi in so danes stare 20 let in manj. To so mladostniki in otroci, vzgojeni v duhu permisivne vzgoje in materializma, ki sta sledila obdobju vzgoje s strahom in socializmu, kjer smo bili vsi enaki in nikakor ni bilo zaželeno, da bi bil kdorkoli kakorkoli drugačen, vpadljiv. V trgovini si imel na izbiro le dve vrsti jogurta in mleka, doma pa si točno vedel, kakšna kazen sledi, če ne ubogaš. Današnjim mladim, ki živijo v duhu kapitalizma in potrošništva, pa je zelo pomembno, da so kakorkoli drugačni in vpadljivi, pomembno jim je, da so založeni z znamkami – oblačil, modnih dodatkov, telefonskih aparatov, preostalih majhnih elektronskih naprav, avtomobilov, koles in motorjev ter obutev. Ni pomembno, kdo si kot človek, z dobrimi in slabimi lastnostmi, pomembno je, kako si videti, kakšen avto ali motor voziš, kaj vse imaš. Šele izdelki in znamke ustvarijo človeka. Ti mladi so generacija, ki v Združenih državah Amerike obstaja že desetletja, pri nas pa se z zamenjavo vrednot od tradicionalnih k statusnim in s spodbujanjem statusnih vrednot šele dobro uveljavlja. Po drugi strani tej generaciji izobrazba ni tako zelo pomembna, kar se tiče poklicne prihodnosti, je brezciljna. Tudi njihova čustva so otopela, prav tako ustvarjalnost.

In kakšne otroke bo vzgojila ta generacija? Kakšno sporočilo o pomembnosti katerih vrst vrednot jim bo posredovala in spodbujala? Kaj to pomeni za prihodnost družbe?

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri