Ko se temperatura močno dvigne, ne smemo pozabiti, da vpliva ne le na naše telo, temveč tudi na duševno zdravje. Raziskave nedvoumno kažejo, da občutek pregrevanja med drugim močno vpliva na naše kognitivne sposobnosti in razpoloženje.
Povišane ravni kortizola, ki jih povzroča dvig temperature, sprožijo stresni odziv, zaradi katerega lahko postanemo razdražljivi in nemirni. Parasimpatični živčni sistem, ki ohranja naše telo mirno, pri višjih temperaturah postane manj aktiven, zaradi česar smo bolj dovzetni za stres.
Med vročinskim valom se duševne težave okrepijo
Pogosti učinki visokih temperatur na duševno zdravje vključujejo občutek brezvoljnosti, nespečnost, večjo razdražljivost, jezo, tesnobo, depresijo in stres. Čeprav se ti psihološki odzivi zdijo kratkotrajni, pa lahko imajo dolgoročne posledice.
Raziskava iz leta 2022, objavljena v reviji JAMA Psychiatry, je preučevala več kot dva milijona ljudi in je pokazala, da se v vročih dneh močno poveča število obiskov na urgenci zaradi duševnih težav. Obiski zaradi zlorabe substanc, tesnobe, razpoloženjskih motenj in shizofrenije se povečajo vsako poletje med vročinskimi valovi.
Visoke temperature zmanjšajo našo produktivnost
Skoki temperature prav tako lahko vplivajo na spanje in motijo delovanje nevrotransmiterjev v možganih, kar neposredno vpliva na naše kognitivni sposobnosti in produktivnost pri delu, v šoli ter doma.
Študija iz leta 2018 je preučevala vpliv klimatskih naprav na kognitivne sposobnosti mladih, ki so med vročinskim valom bivali v študentskih domovih.
Nekateri študentje so uživali v udobju centralne klimatske naprave, ki je vzdrževala temperaturo v njihovih sobah pri prijetnih 21-ih stopinjah.
Drugi pa so bivali v sobah brez klimatske naprave, kjer so se temperature dvigale do sedemindvajset stopinj. Čez dva tedna so študentje vsako jutro opravljali niz testov na svojih telefonih. Tisti, ki so bivali v pregretih sobah, so dosegali dosledno nižje rezultate.
Druga študija je pokazala, da je produktivnost na delovnem mestu najvišja pri temperaturi zraka okoli 22 stopinj Celzija, medtem ko se začne produktivnost zmanjševati pri 25 stopinjah. Izsledki teh raziskav kažejo na zmanjšano zmožnost jasnega, hitrega in učinkovitega razmišljanja, kadar je naše telo pregreto.
Ne pozabite piti dovolj vode
Čeprav to vsi vemo, ni odveč poudariti, da je pomembno ostati dobro hidriran, saj lahko to pomaga omiliti vpliv visokih temperatur na duševno zdravje. Dehidracija je v obdobjih ekstremnih temperatur pogosta in lahko poslabša duševne težave.
Mnogi ljudje podcenjujejo, koliko tekočine morajo popiti, kadar se močno potijo ali preživljajo čas na prostem. Določena zdravila prav tako lahko prispevajo k dehidraciji ali jo še poslabšajo.
Že ena stopinja lahko poslabša depresijo in tesnobo
Nujno moramo razumeti, da podnebne spremembe ne vplivajo le na okolje, temveč tudi na naše fizično in duševno zdravje.
Nedavne raziskave, objavljene v revijah Lancet in Nature Climate Change, so pokazale, da lahko že dvig temperature za eno stopinjo poslabša depresijo, tesnobo in poveča število samomorov.
Razprave o izboljšanju zdravja ljudi zato ne moremo več imeti brez sočasnih razprav o blažitvi podnebnih sprememb.
Povzeto po Psychologytoday.com
Preberite tudi:
- Katera horoskopska znamenja najbolje prenašajo vročino?
- Zakaj poleti ne smemo piti mrzle vode in jesti mrzle hrane?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
