Moški in ženska sta dopolnjujoča. Moški je navzven videti kot zelo močan, z močnim umom; dela to, kar hoče, ni se mu treba prilagajati, medtem ko je ženska na zunaj krhka, nežna, občutljiva, mehka, ranljiva in podredljiva. V notranjosti pa je moški nežen, krhek, mehek, medtem ko je ženska izjemno močna.
Ženska je na zunaj prilagodljiva, vendar v sebi premore izjemno trdnost, nespremenljivost načel. Moški sčasoma ugotovi, da je ženska zelo trdna in nepopustljiva, medtem ko ženska uvidi, da moški ni tako močan, kot je bil videti sprva, temveč prilagodljiv in podredljiv.
Indijski sveti spisi učijo, da bi tako žena kot mož morala razumeti, da ima vsak od njiju tako dobre kot slabe lastnosti in razumeti bi morala vlogo, ki jo igrata. Vsak ima svojo vlogo, ki od njega zahteva določeno vedenje. Vloge ne bi smela zamenjati.
Človek je duša, ki ni niti ženskega niti moškega spola. Indijska mistična tradicija in tudi drugi sveti spisi učijo, da vsak človek živi več življenj, enkrat kot moški, drugič kot ženska.
Prav tako poudarjajo zakon vzroka in posledice, ki pravi, da se nam bo to, kar storimo drugim, povrnilo. Opozarjajo nas, da bi moralo biti naše osnovno življenjsko vodilo – ne škodovati nikomur.
Harmoničen odnos
Razumevanje zaljubljenosti, romantične ljubezni in resnične ljubezni je v naši zahodni kulturi povsem zamegljeno. Tako ženske kot moški iščemo življenjski smisel v romantični ljubezni in v njej vidimo božanskost.
Prepričani smo, da je romantična ljubezen edina prava ljubezen, čeprav nas z lahkoto spelje v odtujenost namesto v trajno in srečno zvezo.
Zaljubljencema se zdi njun odnos čist in nesebičen, toda ko začneta živeti skupaj, ugotovita, da so bila njuna pričakovanja neresnična. Zaradi prevelikih pričakovanja ne moreta skrbeti drug za drugega, zato ne zmoreta ljubiti drug drugega.
Če želita le uživati drug z drugim, bosta trpela. Če sta žena in mož povezana le na tej ravni, če je temelj njunega odnosa spolnost, pridejo na površje njune slabe lastnosti in se neprestano prepirata. Če nimata ničesar, kar bi lahko dala drug drugemu, se bosta prepirala. Če pa se mož in žena naučita skrbeti drug za drugega, se bo njun odnos dvignil na višjo raven in bosta srečna.
Življenje ni romanca. Živeti ne pomeni uživati v odnosih, temveč se znotraj njih učiti, notranje rasti in se razvijati na ravni zavesti.
Tisti možje in žene, ki si prizadevajo za dobre odnose in pomagajo drug drugemu, so bolj zadovoljni in srečni. Ko mož spoštuje ženo, bo ta samodejno lepa, mehka, prijazna, skrbna, sočutna in pri vseh stvareh mu bo pomagala. Ko žena spoštuje moža, bo ta samodejno postal odgovoren, resen, močan in pogumen.
Harmoničen odnos med ženo in možem je mogoč, ko postaneta dobra prijatelja.
Viktorija Kos; www.razcvet-zavesti.si
Preberite si še podobne zapise:
- Inteligentna ženska zmaga brez prepira
- Najprej se mora spremeniti ženska, nato se bo moški začel spreminjati samodejno
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
