Eustres: Ko stres postane pozitivna stvar

Če še niste slišali za besedo eustres – boste sedaj seznanjeni s popolnoma novo perspektivo na gledanje stresa.

Eustres: Ko stres postane pozitivna stvar (foto: unsplash) unsplash
22. 10. 2018

Predvidevam, da prav gotovo vsak pozna izraz stres in večina ga, žal, doživlja tudi na dnevni ravni. Stres se lahko izrazi na več načinov, najpogosteje v oblikah, kot so anksiozne motnje in nervoza. Velikokrat nas skrbijo stvari, še preden se sploh zgodijo in nekatere se v resnici nikoli ne. A strah in občutek nelagodja kar vztraja in nas ropa občutenja sreče in spokojnosti.

Vem, te besede niso najbolj spodbudne, toda izraz eustres ima predpono -eu, kar izhaja iz grške besede in pomeni »dobro«. Torej, če združimo predpono eu in besedo stres skupaj – dobimo »dober« tip stresa.

Dober stres? Vsekakor.

To je tisti znan občutek metuljčkov v trebuhu, preden nekoga povabimo na zmenek ali na ples in tisti neritmični poskoki srca pred nastopom v javnosti ali potovanjem v drugo državo.

Eustres je zatorej dober za nas. Je povišan občutek samozavedanja, ki nas spodbudi, da smo v stanju pripravljenosti in da neko stvar opravimo po svojih najboljših močeh.

Torej, kadar doživljamo te občutke stresa pred nečim pomembnim, se vprašajmo naslednje: »Kako ga sprejmemo – smo potrti, nervozni ali obratno, polni pozitivnih pričakovanj? Kako premaknemo stres v eustres? Kako s stresom pridobiti in ne izgubiti?«.

Kako torej naredimo ta preskok iz stresa v eustres?

Čutiti anksioznost v povezavi z določenim dogodkom je nekaj pozitivnega, ker vam dogodek ali dejanje nekaj pomeni. Toda namesto, da nas ta anksioznost spodnese in odvzame vse, kar je dobrega v nas, se lahko naučimo, da jo spremenimo v eustres – v stanje, kjer smo mi v najboljši verziji sebe in kjer doprinesemo dodatno osveščenost k spodbuditvi (in ne zatiranju) svojih talentov (oz. tistega, kar ponujamo).

Spodaj je naštetih nekaj primerov, kako prepoznati in preobrniti tovrstne emocije, kadar nas doletijo:

Prepoznajmo svojo emocijo. Poimenujmo jo. Morda jih je več. Tudi te prepoznajmo.

Prepoznajmo razlog, da nekaj občutimo tako, kot občutimo: Kaj je tisto, zaradi česar nekaj občutimo na negativen način?

Poskusimo sedaj tole: »Če se ne bi počutil-a______________, bi se lahko počutil (kot protiutež)_________.«

Primer: »Če se ne bi počutila zaskrbljeno glede financ, bi se lahko počutila željno poiskati (drugo) službo«. Morda namesto zaskrbljenosti in tesnobe lahko kanaliziramo to energijo raje v iskanje novega delovnega mesta in v sklepanje poznanstev z ljudmi, ki nam pri tem lahko pomagajo. Torej – kako lahko uporabim ta višek energije, da mi bo služil v mojo korist in ne proti njej?

Ali pa: » Če je ____________ negativno čustvo, kako ga lahko preobrnem v nekaj pozitivnejšega?«

Primer: » Neznansko živčna sem zaradi predstavitve projekta v javnosti. Če se ne bi počutila živčno (nervozno), bi se lahko počutila recimo navdušeno. Energično. Polno pričakovanj.

Zamislimo si, kako bi odgovorili, če bi bili sami sebi najboljši prijatelj. Dopolnimo manjkajoča mesta: »Počutim se (občutim) ___________ zaradi________«. Recimo, da je naša situacija: »Vznemirjen sem, ker ne vem, katero službo izbrati. Skrbi me, da se bom napačno odločil«. Nato si to isto situacijo zamislimo kakor, da se dogaja našemu najboljšemu prijatelju in ne nam. Kako bi pomagali svojemu prijatelju/prijateljici? Že sama zamenjava perspektive (»ne gre zame, temveč za nekoga drugega«) nam lahko pomaga preobrniti emocije na pozitivnejšo plat. Kajti zapomnimo si tole – v večini primerov smo najstrožji ravno do samih sebe, veliko bolj kot do drugih.

Pa uspešno eustresanje vam želim.

Nina Kirbiš

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri