Biti povsem iskren je zelo težko

5. 12. 2019
Deli
Biti povsem iskren je zelo težko (foto: Unsplash.com)
Unsplash.com

Toliko je govora o iskrenosti, a tako malo je je zaznati.

Pozabljena iskrenost

Včasih se mi zdi, kakor da sem na nekem posebnem planetu, kjer ljudje trpijo, a imajo nasmehe na obrazu. Kjer njihove oči jočejo, a besede govorijo o sreči. Pravijo, da občudujejo naravo, a ne vidiš oči, ki bi to zares počele. Kjer se ljudje objemajo z največjo mero hladnosti, kar je premorejo. In drugi ljubijo, da je to čutiti na vseh ravneh življenja, a ostanejo na mestu in ljubezen tako ostane neizražena.

Ta planet bi še bil razumljiv glede na to, da v splošnem vedno bolj čutimo in zaznavamo stvari tudi onstran mask in besed, a je boleče opazovati, da je prav tistim, ki ne igrajo te nesmiselne igre zanimivega planeta mask in pretvarjanj, na koncu sojeno.

Na Caminu sem spoznala pravo iskrenost – predvsem do sebe. Ko ti je lepo, pokažeš, da ti je lepo. Ko si utrujen, pokažeš, da si utrujen. Ko si ganjen, pokažeš, da si ganjen. Tvoji občutki so v skladu s tem, kar pokažeš navzven.

Biti iskren (najprej do sebe) je težnja verjetno kar vseh. Hkrati se mi zdi, da je ena najtežje osvojljivih stanj. Vsi zatrjujemo, da smo iskreni do sebe, a hkrati iščemo "svojo pravo naravo", kot se klišejsko radi izrazimo. Lahko bi tudi rekli, da s tem nekako iščemo, kaj sploh je naša prava iskrenost.

Verjetno je vseživljenjski proces, da najdemo naše iskrene esence sebe, ter delujemo v skladu s tem. Enostavno? Niti ne. Sploh pa ne v tem svetu, kjer ...

Začnemo lahko s tem, da na vprašanje "Kako si?" zares odgovorimo kako se počutimo. In ne le klišejski avtomatizem: "V redu." Bolj kreativni dodajo še: "V redu, hvala. Pa ti?" In tudi vprašaj le takrat, ko te iskreno zanima odgovor. 

Petra Škarja iz knjige CAMINO - Od suženjstva do svobode 

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez