Nataša Kern, ki že drugo leto poučuje biodanzo, pravi, da se je prek nje naučila postavljati zase, izgubila je strah pred telesnim stikom z ljudmi in zna bolj prisluhniti sebi ter se sama odločati, bolje pa zaznava tudi svoje telo.
Kje ste se srečali z biodanzo?
Z biodanzo sem se srečala v članku, v katerem je Zdenka Petan pisala o biodanzi tako lepo, da sem se jo začutila. Pritegnili so me gibanje, glasba, ljudje, torej družba, in rekla sem si, da bi to rada počela. Ker v Sloveniji nisem dobila nič, sem pisala ustanovitelju antropologu in psihologu Rolandu Toru Aranedu v Čile. Odgovorila mi je njegova žena, ki me je napotila v Italijo, kjer je glavna mentorica za razvoj biodanze v Evropi. V šolo sem hodila štiri leta enkrat na mesec med vikendi.
Kaj sploh je biodanza?
Glavni namen biodanze je zmanjšati prepad med razumom (centrom razmišljanja) in srcem (centrom občutkov). Zelo uspešna je na področju avtoregulacije (tudi osebnostnega razvoja) in dvigne udeležence na višjo raven povezanosti s samim seboj in drugimi. Izvaja se z več kot 170 vajami, ki jih še vedno razvija 85-letni Rolando Toro Aranda, podkrepljenimi z glasbo, ki večinoma izhaja iz Južne Amerike - džez, glasba Beatelesov, Pink Floydov …
Vaje pri ljudeh spodbujajo občutke. So vaje in hkrati je interakcija med ljudmi, komunikacija prek glasbe in gibanja. Med vajami pridejo na površje naše osebne težave, če smo recimo bolj tihi ali če se ne znamo postaviti zase. Tudi sama sem skozi čas pri biodanzi začutila, da imam pravico izreči ne, če mi nekaj ne ustreza. Spodbuja pa tudi telesni spomin in občutke, da so glasnejši od mentalnega.
Gre za neke vrste plesnih vaj?
Vaje so bolj gibalne, ker ni nobenih korakov, ni znanja, je samo povabilo, da se gibljemo ob glasbi. Vsako vajo razložim in pokažem, kako jo občutim. Naj bi se gibali v teh okvirih, ker samo glasba in povabilo k svobodnemu plesu človeka potegne k plesanju v svojem lastnem okviru. Od tod tudi ime biodanza, ker bio pomeni življenje, danza pa gibanje, in če se življenje giba, ima interakcijo z okoljem, kar omogoča razvoj življenja. Biodanza je neke vrste laboratorij, kjer se srečujemo s sabo in drugimi ter z vsem, kar nosimo s sabo, česar se včasih niti več ne zavedamo, ker smo to potlačili.
Kako biodanza deluje na človeka?
Rolando je poskušal z anketo ugotoviti, kaj je človeku v življenju pomembno. Te odgovore je strnil v pet področij. Prvo je vitalnost, se pravi naše zdravje, naša sposobnost imunskega sistema, kako prožni smo … Drugo je seksualnost, na kateri spodbujamo zdrav odnos do sebe, da se sprejemamo in sprijaznimo s sabo ter ne obsojamo.
Tretje področje je ustvarjalnost, kjer je mišljeno, da vsak nekaj ustvari iz svojega življenja in se ne počuti žrtev okoliščin. Četrto področje je čustvena odzivnost, kjer gre za naš odnos do sebe in do drugih ljudi. Tukaj predvsem delamo na vživljanju v drugo osebo, tako da ne pozabimo nase. Peto področje je transcendenca v smislu preseganja lastnega ega.
Sama sem recimo pri 20 letih ugotovila, da nimam dovolj samozavesti in sem delala na egu, po nekaj letih sem morala začeti ponovno delati na samozavesti, tokrat skozi občutek lastne vrednosti. Z vajami poskušamo zabrisati ločenost med sabo z zavedanjem, da imamo vsi iskro življenja, zmožnost občutenja in tudi preseganja vtisa omejitev. Biodanza poskuša spodbujati pozitivne akcije. Gre za občutek, da smo povezani s sabo in se lahko odločimo, ali bomo vplivali dobro ali rušilno.
Suzana Golubov Fotografije: Goran Antley
vir: Lisa
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
