Beth Kempton o življenjskih naukih ’vabi sabi’, skritih v rokavih kimona!

Ne pravijo zaman, da je potrebno iti v svet, da bi ozavestil, kako lepo je doma. Odkar obstajajo knjige, pa se je na potovanja v druge kulture mogoče odpraviti tudi iz domačega naslonjača.

Modrost izkušanja trenutka

Da so ta hip v porastu potovanja na različne konce sveta s poslanstvom, da bi morda ujeli duha izmuzljive sreče in ga s sledenjem zgledov morda pripeljali tudi domov, pa tudi ni naključje. V času, ko vse bolj manična hitrost sodobnega življenja duši našo sposobnost za izkustva trenutkov sreče, se je namreč rodil nje antipod, ki kliče k več življenjskega ravnotežja (in nuji ponovnega vzpostavljanja povezanosti s soljudmi, naravo in naravnimi ritmi).

V čakanju, da se tudi kakšen od slovenskih avtorjev pridruži trendu vodnikov po starodavnih modrostih za bolj srečno in polno življenje, tudi Slovenci že prebiramo knjige o švedskem lagomu in danskem hygge, ki skupaj s svahiljskim hakuna matata in latinskim carpe diem namigujejo, da je sposobnost za biti srečen v ljudi univerzalno vgrajena. Spreminjajo se imena za prakse lovljenja trenutkov izkušenj polnosti, ne pa tudi osnovni principi. Ti so praviloma povezani z notranjo zaustavitvijo sredi ponorelega sveta in s poskusi vzpostavitve stanja čuječnostjo v danem trenutku.

Ali to storimo tako kot Danci, ki se prezebli in s šalico vroče čokolade namestijo okoli kamina, da bi opazovali švigajoče plamene in poslušali prasketanje drv medtem, ko zunaj sneži, ali pa se kot Švedi z izbrano družbo povabljenih prijateljev zberemo v udobju lastnega doma, da bi s pločevinko piva družno komentirali izbor Evrovizijske popevke, je zgolj stvar lastne izbire. Dejstvo je, da tako prve kot druge v trenutke lagoma in hygge druži zadovoljitev istih starodavnih potreb človeka. T.j. potreb po druženju z nam ljubimi ljudmi in povezovanju z naravo, ki se jim skupaj z udobjem (v naglašeni preprostosti) praviloma pridružijo tudi občutki notranjega ugodja, pomiritve in ne nazadnje varnosti.

Čeprav nas tako kot potovanja v fizičnem svetu tudi potovanja v duhu med drugim spomnijo na dragocenosti, ki smo jih nekoč že vedeli in celo živeli, a jih v iskanju cenenih sodobnih ’bližnjic’ zanemarili, pa gre te vrste knjig na knjižnih policah zares toplo pozdraviti.

To isto velja tudi za najnovejšo v slovenščino prevedeno modrost iz daljne Japonske, ki jo je podpisala diplomantka japonščine, podjetnica in blogerka Beth Kempton, ki je dolga leta na Japonskem tudi živela.

»Japonsko obiskujem že več kot dve desetletji in tu sem preživela tretjino svojega časa. Od nekdaj sem bila naklonjena Japoncem, kar se pravzaprav ne ujema z mojo vzgojo z druge strani sveta. Potopila sem se v japonsko kulturo, živela z japonskimi družinami, ki ne govorijo angleško, delala v zapletenem svetu japonskega posla in krajevnih vladnih uradov, ji posvetila več kot deset tisoč ur študija ter jo prepotovala po dolgem in počez. Kljub temu se mi je prava definicija srčnega pojma vabi sabi še vedno izmikala. Sicer sem ga čutila, vendar ga nisem znala ubesediti,« v knjigi Vabi sabi piše Beth Kempton in dodaja, da je vabi sabi očarljiva uganka tudi za večino Japoncev.

»Njegov vpliv je vsepovsod, hkrati pa ga ni nikjer videti. Japonci nagonsko vedo, kaj predstavlja vabi sabi, vendar tega navadno ne znajo ubesediti.«

Pot srca!

Beth Kempton, ki se zadnjih deset let poklicno ukvarja s svetovanjem strankam, ki v svojih življenjih pozabljajo dati prednost stvarem, ki so jim pri srcu. Svoje kliente, ki zbolevajo zaradi preobremenjenosti, tako uči razumeti in živeti naslednje 'japonske modrosti za popolnoma nepopolno življenje':

• Vabi sabi je nagonski odziv na lepoto, ki odraža resnično naravo življenja.
• Vabi sabi pomeni sprejemati in ceniti nestalno, nepopolno in nedokončano naravo vsega.
• Vabi sabi pomeni prepoznati darove preprostega, počasnega in naravnega življenja.

O tem, da je skrivnost vabi sabija v trudu, da pričnemo na svet gledati manj logično, zato pa bolj s čutečim srcem, se Beth Kempton v detalje razpiše v knjigi, ki obljublja duha polno potovanje v tujo deželo, kjer se gre občasno ustaviti v čajnici ob poti, si odpočiti in razmisliti o nepričakovanih modrostih, ki so jih z nami delili na novo spoznani prijatelji.

»Včasih bomo med hojo prepevali in drugič bomo izčrpani. Morda se bomo ustavili in svoja razbolela telesa namočili v termalnem izviru ali pa nas bo utišal padajoči sneg. Kakšen dan bomo vstali s soncem, drugič pa korakali pod zvezdami,« še obljublja avtorica.

Iskanje vabi sabija je pot v samo srce življenja!

Vabljeni.

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord