Včasih nas morajo otroci opomniti na čudeže.
Devetletna deklica Ana iz majhne vasi se je v 4. razredu šole pridružila drugi šoli v bližnjem mestu in nadaljevala šolanje. Navdušeno se je odpeljala z avtobusom na svoj prvi šolski dan v novi šoli.
Nekateri sošolci v razredu so se ob njenem prihodu norčevali češ, poglej to vaško dekle! Učiteljica jih je umirila in predstavila, kaj se bodo učili ta dan.
Čakal jih je kratek test. Vsak je moral zapisati 7 čudes sveta. Ani je povedala, naj ne skrbi, naj napiše, kar ve in pozna, saj so se njeni sošolci učili o tem pred nekaj dnevi.
Ana ni vedela, kaj naj napiše, vsi so že končali s pisanjem, ko je ona počasi zapisovala, kar ji je prišlo na misel.
Učiteljica je pobrala vse papirje in prebrala odgovore. Večina učencev je zapisala čudesa kot so: Veliki kitajski zid, piramide v Pizi, Kip Jezusa nad Rio de Janeirom, Kolosej v Rimu, Tadž Mahal, viseči babilonski vrtovi...
Učiteljica je bila zadovoljna, da so se učenci naučili, katere zgradbe simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek.
Na koncu pa je pogledala še Anin list in prebrala na glas:
“ 7 čudes sveta – da lahko vidimo, slišimo, čutimo, se smejimo, razmišljamo, smo dobri in ljubimo."
Učiteljica je obnemela in razred je utihnil. Preprosta deklica iz vasi jih je tisti dan opomnila na darove in resnična čudesa, ki jih imamo.
moralstories.org
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
