2011 - leto prostovoljstva: Zdaj je čas za organizirano prostovoljstvo

Svet EU je leto 2011 razglasil za evropsko leto prostovoljstva. Slogan leta je: Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!

24. 3. 2011

Slovenska filantropija z akcijo Dan za spremembe, ki bo 26. marca, vabi k skupni akciji, s katero želi pokazati, da s prostovoljstvom lahko spreminjamo sebe, druge in okolje ter ne ostajamo zgolj pri kritiziranju, poudarja Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije.

Kaj sporočate z akcijo Dan za spremembe?

Tereza: Pred nekaj leti sem bila na srečanju centrov iz Evrope. Nizozemci so predstavljali svojo akcijo v okviru volitev, v kateri so se kandidati trudili narediti čim več na ta dan. Akcija se mi je zdela dobra tudi za promocijo prostovoljstva, saj je težko najti nekaj, kar deluje. Z akcijo bi radi sporočili, da vsak od nas lahko kaj spremeni. Vse, kar počnemo, ima posledice. Če želimo izboljšati kakšno zadevo in se tega lotimo, jo tudi bomo. Splača se vključiti, ker samo tako nastajajo spremembe. Biti aktiven, ne samo gledati, kritizirati, sprejemati, ampak se aktivirati, spremeniti, popraviti, opozoriti, organizirati. Vse to je bolje, kot biti pasiven. Za spremembe ni nikoli prepozno, prav je, da enkrat začnemo. Ob promociji prostovoljstva smo ugotovili, da pravzaprav ne gre za veliko zadevo in da to zmore vsak. Z instant načinom življenja smo pozabili, da kaj zmoremo, da smo dejansko česa sposobni in da je od nas odvisno, kako bomo živeli.

Iz česa ste izhajali?

Tereza: Izhajali smo iz tega, da nekdo sprejme odločitev, da se bo aktiviral, toda če mora narediti vse sam, se zgubi. Za prvi korak ali vsakoletni korak se nam je zdelo dobro, da so to delno organizirane akcije. Da jih organizirajo društva, ki to že tako ali tako počnejo, da naredijo akcijo, ki se ji ljudje lahko priključijo brez usposabljanja. Da lahko pridejo, spoznajo ljudi, vidijo, kaj se tam dela, in se morda v nadaljevanju z njimi povežejo.

So rezerve za spremembe prav v človeškem potencialu?

Tereza: Seveda. Zdaj je moderen izgovor, da nimamo časa. Dejstvo je, da imamo omejeno količino časa, drži pa tudi, da za to, da kaj naredimo, ne potrebujemo veliko časa, in če to povežemo s svojim vsakdanom, pomeni, da si osmislimo prosti čas na drugačen način, hkrati pa gre za spremembo v osebnem življenju.

Kakšen bo Dan za spremembe?

Tereza: Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, je avtor te ideje in organizator na nacionalni ravni. Spodbujamo svoja društva v prostovoljski mreži, da pripravijo aktivnosti, ki se bodo pokazale prostovoljcem, da bodo na ta dan speljali kakšno aktivnost. Akcija bo potekala v različnih krajih pod različnimi okrilji; gre za šole, nevladne organizacije, centre za socialno delo, pridružili pa so se tudi gasilci. Skratka, ta društva pripravljajo akcije, priključijo se lahko tudi ljudje, ki še niso prostovoljci. S tem, da smo letos zraven pritegnili še več organizacij. Tako se je intenzivno priključila še Zavarovalnica Triglav, s katero smo se na neki točki ujeli. Prek društev iščemo tako velike akcije, da lahko v smislu korporativnega prostovoljstva organizirajo delo še več ljudem.

Kako je na splošno s trendom prostovoljstva?

Tereza: Zdaj je čas za organizirano prostovoljstvo, ker posameznik ne more izpeljati celotne akcije. Recimo, če si v službi, nimaš časa, da bi si lahko izmislil vse od začetka do konca. Zato smo tudi predlagali zakon o prostovoljstvu, da se pri nas organizirano prostovoljstvo udomači. Zakon je bil sprejet. Neformalnega prostovoljstva je pri nas kar veliko. Gre pa za oblike organiziranega prostovoljstva, s katerim lahko naredimo malo več. Z vložkom, ki je usmerjen, voden, se lahko prostovoljstvo usmerja bolj v aktivnosti, ki so potrebne. V Sloveniji imamo 20 tisoč nevladnih organizacij, v prostovoljski mreži, ki jo koordiniramo mi, pa je 700 organizacij, ki vključujejo prostovoljce, jih vabijo v svoje programe in pravzaprav oblikujejo programe za njih. Trend prostovoljstva se povečuje, vse več ljudi se vključuje v neko obliko aktivnosti, ki je organizirana in jim je blizu. Imamo pester nabor organizacij, ki že imajo določene programe, ki zapolnjujejo vrzeli v naši družbi. Prav to tudi počne Slovenska filantropija s tem, da vabi ljudi v organizirane oblike. Upamo pa, da bodo z zakonom o prostovoljstvu, ki je bil nujno zlo, prostovoljci v Sloveniji imeli vsaj neko podlago in bo prostovoljstvo umeščeno v pravni prostor, sprejeto kot aktivnost, deležna posebne obravnave, in bo nekako poskrbljeno za ljudi, ki investirajo nekaj več v skupnost. Prav je, da imajo nekaj v zameno, kakšno olajšavo, karkoli.

Pravzaprav pa vsak človek, ki pomaga drugemu, pomaga sebi ...

Tereza: Seveda. Po mojem je prva stvar prostovoljstva, da kar narediš, investiraš vase. Pohvalno je, če narediš še kaj več, kot samo investiraš vase. Prav gotovo najprej pomagaš sebi, narediš uslugo sebi. Ne gre za dobro delo kar tako. Ne zagovarjamo, da je dobro delo vrhunec prostovoljstva, pravzaprav delaš zase, če pa je to v dobro še nekoga drugega, je korist dvojna. Neka aktivnost, ki je varna, usmerjena, ki preprečuje nekatere druge deviacije, tke socialno mrežo, ki je pomembna zlasti zdaj, ko ljudje ostajajo brez služb, gotovo šteje za dober razlog, zakaj se je smiselno vključevati v prostovoljstvo. Dobra prostovoljska mreža ponuja neko varnost tistim, ki so vključeni. Tu je kup ljudi, ki te poznajo, vejo, za kaj gre, in lahko poskrbijo zate; širi se nabor ljudi, ki jih poznaš. Dejansko bi prostovoljstvo lahko bilo dober izziv ali aktivnost za brezposelne. Zanje je predvsem pomembno, da se ne izključijo iz aktivnega življenja in okolja, kjer se dogajajo zaposlitve, in da ostajajo aktivni. Prav takrat, ko ti zmanjka tisto, na kar si se lahko zanesel, je zelo pomembno, da ne izgubiš volje za vse skupaj in se ne počutiš nekoristen. Prostovoljstvo je lahko mehanizem, s katerim se obdržiš na ravni socialne vključenosti, ki si jo imel prej v službi. Pomembno je tudi za mlade ljudi, ki se precej vključujejo, ker lahko prek tega dobijo zaposlitve. Prek prostovoljstva je precej možnosti za spoznavanje drugih držav in institucij, kjer so lahko zelo atraktivne zaposlitve.

To pomeni, da se mladi radi udeležujejo prostovoljnega dela?

Tereza: Mladi radi prihajajo. Zelo zanimivo je, da so to zelo uspešni ljudje v smislu, kako dojemajo sebe v odnosu do drugih, kako vidijo svoje napredovanje ali kako se lotevajo svoje kariere. Ti ljudje, ki se javljajo sami, niso tisti, ki ne vedo, kaj bi delali, nasprotno. Še bolj pomembno je, da so akcije, saj smo preveč bombardirani z drugimi stvarmi. Dobiti idejo, da bi se pridružil društvu sam od sebe, ni več tako preprosto. Informacij je ogromno, možnosti za porabo časa prav tako, prostovoljstvo pa je samo ena izmed možnosti za udejstvovanje.

Koliko ste se vi spremenili s prostovoljsko dejavnostjo?

Tereza: Odkar sem izvršna direktorica in sem tu v službi, nisem več prostovoljka. Premaknilo me je, ko sem bila še prostovoljka. Od takrat lahko razumem, za kaj gre. Pravzaprav sem iz generacije, ki ni delala hudo formalno prostovoljsko. Takrat je bilo predvsem veliko več solidarnosti, kot je je zdaj. Ni nam bilo treba iti kam posebej, to smo počeli v šoli, med sabo. Morda se danes mladi malo premalo usmerjajo v to, preveč je tekmovalnosti, uspeh je samo v tem, da si nekje prvi, tudi z rezultati v šoli. V tej službi me je presenetilo, koliko ljudi potrebuje tovrstno spodbudo in pomoč. Prej si nisem mislila, da je tako razsežno in je toliko vrzeli v naši družbi. Dobro se mi zdi, da delamo tudi z drugimi državami. Zanimivo je primerjati, ko kritiziramo, da je pri nas zanič in so vrzeli, nekdo iz države v razvoju pa pravi: Bodi raje tiho, zelo dobro se imate. Silno dobro se mi zdi videti tudi to primerjavo. Pred kratkim smo imeli obisk iz Ugande. Ko smo bili pri njih, smo govorili: Saj pri nas tudi ni tako dobro, kup stvari manjka. Potem so ti ljudje prišli sem z vsemi svojimi težavami in stvarmi, ki jih je treba mobilizirati. Tu pa moramo samo kaj narediti sami, se zmigati, da ne počivamo na lovorikah, ki jih je že družba sama po sebi vzpostavila, in ne kritizirati.

Intervju smo povzeli po reviji Lisa

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri