Obupana mama: Hči je ljubosumna na mlajšega bratca

Vprašanje obupane mame:

Sem v situaciji, v kateri ne vem, kaj narediti in sem že čisto na tleh. Doma imam 8-letnico in 3-letnika. Težave so pri hčerki. V šoli ni zbrana, gleda okrog pri uri pouka in ne sledi ter ima slabo koncentracijo. Vedno, ko jo doma vprašam, kaj so delali v šoli, ne zna povedati nič. Na račun tega “pozabi” tudi povedati, kaj imajo za domačo nalogo. Tudi v šoli sošolke in učitelj povedo, da je konfliktna, da se ne prilagodi v skupini…

Sama pove, da je ljubosumna na mlajšega bratca, kar se tudi opazi v vedenju. Zmeraj išče pozornost in pričakuje, da je po njeno. Vem, da sem zgrešila pri vzgoji, in to zelo. Preveč sem popuščala in prenizke meje sem ji postavljala.
Ali lahko to popravim kakorkoli? Vidim problem neprilagajanja, mogoče motnje pozornosti. Ne vem, kaj naj naredim, prišla sem že celo do tega, da se “zderem na njo”, kar pa seveda na koncu dneva močno obžalujem in iščem rešitve pri sebi. Prosim za nasvet, sem odprta za vse odgovore.  

Odgovor

Pozdravljena mamica. Vaše sporočilo se bere, kot da res mislite, da ste vse naredili narobe in slabo. Naj vam povem, da ste naredili, kot ste najbolje znali.   Sedaj ste tukaj, kot ste in sprašujete za nasvete, ideje, da bi nekaj spremenili.

Torej, deklica je ljubosumna, zadnje čase se rada prepira in išče pozornost. Iz zapisanega se lahko sklepa, da res potrebuje pozornost in ker je ne dobi na način, kot jo rabi, jo dobi na ”grd” način, ker njej je pomembno samo, da jo dobi.

Verjamem, da se z deklico ukvarjate, se z njo pogovarjate, a ji kar ni dovolj. Premislite, kako si vzamete čas zanjo, kaj se pogovarjete? Kdo govori več, vi ali ona? Kaj menite, se deklica počuti slišana? Si vzamete čas samo zanjo, ena na ena, brez bratca, recimo enkrat na teden? Menite, da je deklica dovolj navezana na vas?

Namreč 8. leto je lahko precej ”kritično”. Mislimo si , da so že dovolj veliki in starši pogosto želimo, da so samostojni, a žal so še vedno premajhni za to samostojnost, ki jo imamo v glavi in nujno potrebujejo osebo, ki jih vodi. Vaša hči potrebuje osebo, na katero je navezana in ji sledi.

Že to, da vam sama pove, da je ljubosumna, je super. Torej ni se zaprla in sama ve, da nekaj ni v redu, ne ve pa, kaj in kako naprej, zato pa se pojavijo takšni vedenjski vzorci. Ali s hčerko govorita o njenih čustvih? Kje jih čuti in kako jih čuti?

Napisali ste, da ste prišli že tako daleč, da se tudi zderete nanjo in se potem počutite slabo ter se še cel dan obremenjujete. Draga mama, sočutna vzgoja nikakor ni, da nikoli ne povzdignete glasu nad otrokom, niti ni, da se nenehno derete nanj, da ne bo pomote.

Sočutna vzgoja pomeni, da jo slišite, da jo skušate razumeti, tudi če to, kar vam govori, ni to, kar vi mislite. Sočutna vzgoja ni to, da otrok nikoli ne čuti bolečine in jeze. Sočutna vzgoja je skupek vsega premešan z razumevanjem ter spoštovanjem otroka in SEBE.

Če želite biti sočutni do hčere, bodite v prvi vrsti sočutni do sebe. In če zaradi vseh opozoril, ki ste jih dali hčeri in že petič ponavljate, povdignete glas, ker imate dovolj, to pomeni, da ste tudi vi samo človek in to ne pomeni, da to ni sočutno. Ampak, po tem, ko povzdignete glas, se kasneje z njo pogovorite in povejte, zakaj je do tega prišlo. Da tudi vi ne zmorete, da ste tudi vi samo oseba in konec koncev ji poveste, da tudi vi grešite in če je potreba po tem, se ji tudi opravičite. Sočutje ni popolno otroštvo, ki je zavito v vato.

Vsekakor svetujem doslednost in držanje mej. Ker če boste hčeri pravočasno postavili meje, boste vi bolj mirni in se ne boste pogajali in stokrat opozarjali. Posledično vas ne bo tolikokrat pripeljala do tega, da se zderete. In čez čas bo tudi punca vedela, da poveste samo dvakrat in ne več stokrat.

To ne pomeni: "Če ne boš to in to.. potem ne bo tega in tega." NE, pogojevanje ni v redu! Pomeni pa, da če ne bo nečesa naredila sedaj, jo bo to počakalo. "Če danes ne narediš domače naloge, je bo jutri dvakrat toliko, ker bo treba narediti še vse za nazaj…. Če iz sobe ne boš odnesla smeti, boš imela sobo polno smeti."

Glede na vaša vprašanja in starost punčke bi svetovala tudi, da preberete knjigo Otroci nas potrebujejo, Gabor Mate, da boste našli ideje, kako se povezati s hčerko in hkrati, da vidite kako pomembno je, na koga je otrok navezan.

Odgovor je napisala Tadeja Čulek, Inštitut Vita Bona https://druzinska-terapija.com

• Preberite si tudi: Mama "vplivnica" hudo zlorabljala otroke
• Jaz otroku rečem NE, babica pa JA. Kako to vpliva na otroka?

Poglejte si tudi podkast s psihoterapevtko: 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja