Znanstvene raziskave telepatije

Beseda telepatija prihaja iz grške tele (na daljavo) in pathein (čutiti). Izvirni pomen telepatije je torej čutenje na daljavo ali celo sočustvovanje.

9. 4. 2013

Kolektivno nezavedno

O načinu, po katerem se med živimi bitji izmenjujejo podatki o tem, kar drugi mislijo, čutijo, nameravajo in doživljajo, lahko le ugibamo. Ali gre za še neodkrite valove, podobne valovom, ki prenašajo telefonske, radijske ali televizijske signale? Ali so vse misli, izkušnje in spomini, shranjeni v nevidni in vseprisotni 'knjižnici', ki ji hinduistična filozofija reče 'akaša', Carl Gustav Jung kolektivno nezavedno, nekateri pa jo primerjajo tudi z univerzalnim računalnikom?

Raziskava o zunajčutilnih sposobnostih

V plemenskih družbah ne razmišljajo o tem, temveč sporazumevanje na daljavo uporabljajo kot nekaj povsem samoumevnega. A ker na zahodu tako radi vse 'razumemo', so določeni znanstveniki skušali dokazati tudi ta fenomen.

Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta si dva raziskovalca – Charles Honorton in William Braud, neodvisno drug od drugega, omislila postopek, ki je naredil revolucijo v raziskovanju telepatskih in drugih zunajčutilnih sposobnosti. V poskusu, poimenovanem Ganzfeld (iz nemškega 'celo polje') so bili udeleženci – prejemnik in pošiljatelj misli – razporejeni v oblazinjene zaboje, v katerih ni bilo dražljajev iz zunanjega sveta, da jih nič ne bi motilo. Oči prejemnika so bile pokrite s polovicami ping-pong žogic, slušalke na ušesih pa so predvajale beli šum. Med poskusom so raziskovalci pošiljatelju kazali slike ali predvajali kratke filme, on pa je skušal prejemniku pošiljati tisto, kar je videl, ali čustva, ki jih je doživljal.

Raziskovalci so poročali, da so v vrsti poskusov Ganzfeld udeleženci dosegali v povprečju 37 odstotkov pravilnih odgovorov, kar je 12 odstotkov bolje od odstotkov pravilnih odgovorov, ki so jih dosegli z naključnim ugibanjem.

Če bi udeleženci poskusa trenirali svoje telepatske sposobnosti in jih uporabljali v svojem vsakdanu, pa bi bil verjetno rezultat še veliko boljši.

Sporazumevanje na daljavo

Plemenske družbe še dandanes uporabljajo telepatijo v vsakdanjem življenju. Domorodci v puščavi Kalahari med seboj komunicirajo (brez tehnologije) na velike razdalje in raziskovalec Van der Post je, ko je bival med njimi, zabeležil številne druge primere njihovih telepatskih sposobnosti. Med lovom z domačini več deset kilometrov stran od vasi je bil nekoč priča uspešno ulovljeni antilopi. Enega od bušmanov je vprašal, kako se bodo njegovi sovaščani odzvali, ko se bodo lovci vrnili in pokazali svoj plen.

Kot žica telegrafa

"Oni že vedo. Mi bušmani imamo žico tukaj," je odgovoril bušman in se potrepljal po prsih, primerjajoč svojo metodo komunikacije s telegrafom, ki informacijo prenaša po žici. In resnično, ko se je lovska odprava med vrnitvijo približala vasi, kot je zapisal Van der Post, se je slišala Pesem o antilopi, ki so jo vaščani že začeli peti v čast lovcem, in priprave za dobrodošlico so potekale že na veliko. Oni so resnični 'že vedeli'. Poleg Van der Posta so tudi drugi raziskovalci Afrike poročali, da domačini pogosto vedo, ko se njihovi bližnji vračajo domov.

Ozren Podnar

Telepatija - sočustvovanje na daljavo

Čustvena bližina spodbuja telepatijo

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri