Že dolgo nazaj smo izgubili stik s svojim bistvom, z esenco življenja, z naravo...

29. 11. 2018
Deli
Že dolgo nazaj smo izgubili stik s svojim bistvom, z esenco življenja, z naravo... (foto: Unsplash.com)
Unsplash.com

Zakon harmonije ali ravnovesja je osnovni zakon univerzuma, brez harmonije univerzum ne bi obstajal. Harmonija izvira iz božanske zavesti in je nosilka ravnovesja nasprotij, ki so v popolnem skladu. Ravnovesje je temelj, ki omogoča resnični napredek.

Zakon harmonije je torej univerzalna zakonitost, ki vse, kar obstaja, vodi v ravnovesje in tako celoten obstoj naredi popolnega. Popolnost subtilnega ravnovesja, ki ga v univerzumu vzdržuje božanska zavest, lahko vidimo v neštetih naravnih čudežih, ki se dogajajo okrog nas – seveda, če smo dovolj tenkočutni in odprti, da jih znamo videti. Tudi naše življenje ureja ta zakon. Ljudje smo namreč bitja z dvojno naravo, v nas živita dve osebnosti – ena pripada duši, ki vlada našemu notranjemu svetu, druga nižjemu živalskemu jazu, ki je po svoji naravi sebičen, len in usmerjen v zunanji svet.

Biti v ravnovesju tako ne pomeni nič drugega kot biti sposoben (u)krotiti svojo živalsko naravo, svoj ego, da lahko sledi duši, ki pozna pravo pot. Kadar namreč naš nižji jaz 'zadane' ravnovesje, se ta preda volji duše in postane njen sposoben partner, priročen pri uresničevanju pravih ciljev. Uravnovesiti svoje notranje in zunanje življenje bi zato moral biti naš najpomembnejši življenjski izziv. Za ta izziv nam je dana naravna sposobnost.

Smo del zahodne civilizacije, ki je zaradi enosmerne osredotočenosti zgolj v zunanji snovni svet izgubila občutek za ravnovesje, harmonijo. Dosegli smo neverjeten tehnološki napredek, ponosni smo na svojo visoko tehnologijo in dosežke znanosti, toda hkrati je v tem svetu vse več nesrečnih, nezadovoljnih, praznih, osamljenih, bolnih in depresivnih ljudi. S svojim sebičnim, samo navzven usmerjenim načinom življenja, ki ni usklajen z višjimi zakoni bivanja, smo namreč zatrli življenje svojih lastnih duš. Utišali smo dušo, jo zaklenili v temnico, kjer čaka na našo pripravljenost, ko bo lahko spet uslišana. Že dolgo nazaj smo izgubili stik s svojim bistvom, z esenco življenja, z Naravo. Kakšne koristi nam je prinesla takšna pot?

Celoten članek je bil objavljen v reviji Sensa. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja