"Zdravljenje bi lahko imenovali religiozen problem"

3. 10. 2019
Deli
"Zdravljenje bi lahko imenovali religiozen problem" (foto: Unsplash.com)
Unsplash.com

Tako na sklepnih straneh knjige Sodobni človek išče dušo zapiše Carl Gustav Jung, eden najpomembnejših zahodnih psihologov in filozofov 20. stoletja.

“Sodobni človek ne želi vedeti, kako naj posnema Kristusa, temveč, kako naj živi svoje individualno življenje, najsi bo še tako bedno in revno. Ker se mu zdi vsakršno imitiranje jalovo in sterilno, se upira tradicijam in uhojenim potem. Vse takšne poti vodijo v napačno smer. Morebiti se tega ne zaveda, a obnaša se, kakor da je njegovo individualno življenje prežeto z božjo voljo, ki se mora za vsako ceno uresničiti. To je vir njegovega egoizma, ta pa je eno najočitnejših znamenj nevrotičnega stanja,” pravi Jung.

V knjigi ozdravljenja (Buch der Heilung) veliki sufijski mistik in svetnik šejk Nazim odgovarja na vprašanje zahodnega psihiatra o vse večjem problemu razraščanja psihičnih bolezni v zahodnem svetu. Takole pravi: “Norost se kaže v vsaj sedmih različicah, trdi arabski pregovor, čeprav v resnici ne pozna omejitev. Vsak človek ima v sebi drugačen, njemu lasten tip norosti. V vsakem človeku obstaja norost, v nekaterih je prikrita, pri drugih postane očitna. /.../ Dokler se ljudje ozirajo v nebo, so v miru, zadovoljni in optimistični. Ko pa svoj pogled upirajo navzdol, so kot govedo, nenehno v strahu pred klavcem. Ustvarjeni smo, da bi gledali navzgor. Toda ljudje zrejo navzdol in vidijo le temo tega sveta, težave in probleme. Zaradi tega se je nekoč depresivne ljudi zdravilo tako, da so podnevi na prostem gledali v nebo, nato pa so pogled v nebo morali ’držati’ tudi ponoči. Ko so zrli navzgor, so našli mir in zadovoljstvo v sebi. Nekoč je bil to učinkovit način zdravljenja, kajti zadovoljstva in miru v sebi ne morete najti s pomočjo drog.”

“Kaj lahko kot psihiater storim za svoje paciente?” je zahodnjak še vprašal šejka Nazima. Odgovoril je: “Ker so človeška bitja subtilna, bi morali biti psihiatri mojstri subtilnosti, da bi lahko pomagali svojim pacientom. Biti bi morali dovolj modri in vedeti, kako pristopiti k vsakemu posamezniku, kako ga nagovoriti in mu svetovati. Nagovarjanje je umetnost, še posebej, če govorite človeku, ki je v tako občutljivem stanju. Uporaba pravih besed je ključ, s katerim lahko dosežete zaželeni rezultat ali človeka pahnete še v večjo pogubo. Osnovni vzrok psihičnih težav je pomanjkanje vere, prepričanje v nič. Najpomembnejši dejavnik pri zdravljenju je, da pacienta pripravite do tega, da verjame; če ne verjame v nikogar in v nič, potem zanj ne morete storiti ničesar. Navsezadnje ga morate prepričati, da verjame v vas, le tako mu lahko pomagate spremeniti ideje in prepričanja, ki so del njegove bolezni. Vendar je to zadeva duhovne moči, ne nekaj, česar se naučite v šoli.”

"Stik z bližnjim lahko vzpostavimo le z nepristransko objektivnostjo," zapiše Jung. In pojasni: "Gre za človeško kakovost – za globoko spoštovanje dejstev in doživetij in ljudi, ki trpijo zavoljo njih – za spoštovanje posameznikove skrivnosti. Resnično religiozna oseba tako stališče ima. Ve, da je Bog ustvaril najrazličnejše čudne in nerazumljive stvari, ki na najbolj nenavadne načine vstopajo v človeško srce. Zato v vsem sluti nevidno navzočnost božje volje. Na to mislim, ko govorim o ’nepristranski objektivnosti’. Gre za moralni dosežek zdravnika, ki ga ne bi smela odbijati ne bolezen ne pokvarjenost. Spremenimo lahko samo tisto, kar smo sprejeli. Obsojanje ne osvobaja, marveč zatira. /…/ Toda če želi zdravnik človeku pomagati, ga mora biti sposoben sprejeti takšnega, kakršen je. In to lahko v praksi stori samo, če je pred tem spoznal in sprejel samega sebe, kakršen je."

Nemara zveni vse to zelo preprosto, toda preproste stvari so običajno najbolj zapletene.

Iz uvodnika urednice Vesne Fister v tiskani reviji Sensa oktober/november 2019

Poglejte si še: O problemih psihiatričnega zdravljenja: "Če s človekom delamo kot s predmetom, ta postane predmet"

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez